Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Razmisljanje_Strah_Clovek_Notranjost

Je strah nenaravno zasejan v človeka? petek, 8. junij 2007 @ 05:02 CEST Uporabnik: MojcaKoprivnikar Današnje, ali bolje odkrito rečeno že vsakodnevno razmišljanje, me je odpeljalo čisto v drugo smer od fizične realnosti odvijajoče se ta trenutek. Po vsem svetu. Branje in preučevanje različne literature je v meni sprožilo neskončne miselne tokove, ki jih vsak trenutek, z vsako dodatno pripopano mislijo le poglabljam in širim. Včasih se znajdem tudi pred vprašanjem, kje je konec tega, nekakšnega iskanja po notranjosti. (Pre)mnogokrat se mi zazdi, da je pravzaprav vse v meni. Mnogi prebrani članki iz raznovrstnih revij, odstavki v knjigah, se iz dneva v dan potrjujejo za resnične in smiselne. Vsak novi in sveži dan pred menoj pa mi ponuja tudi vse bolj intenziven in jasnejši odgovor na vprašanje ali se morda ne oddaljujemo od narave, od Zemlje in s tem od samega sebe, svojega bistva in izvora. Pravzaprav je sam možen razlog izjemno logičen, namreč preokupiranost z razno raznimi informacijami zunaj nas, nas silijo da ne razmišljamo o sebi in čutimo s seboj in tako "pozabimo" na sebe, distanciramo se od sebe. Ko pa človek ne čuti sebe, ampak čuti "napade" informacij iz svojega zunanjega sveta, ne more čutiti sočloveka, ni sposoben čutiti z naravo. Rezultat tega so odnosi, ki nič več niso pristni, humani odnosi pač pa le zrobotizirana dejanja. S to prazno energijo smo pričeli hraniti Zemljo in zdi se, kot da je cel svet pod nekakšno hipnozo, zaslepljen s kupom samouničujočih informacij. Informacije tukaj smtram vse kar prejemamo od zunaj (predvsem mediji in vse kar ni povezano izključno z naravo v samoti). Poraja se vprašanje, kaj je tisto kar nas je nasičilo z vso to nesnago in mi temu slepo podlegamo brez zavedanja o resničnosti. Zelo podrobno sem z opazovanji pričela preučevati strah in vse povezano z njim. Kakšne posledice povzroča posamezniku in okolici. Strah je izjamna sila, ki človeka zaustavi v svojem vsakodnevnem delovanju. Ljudem veže težke kamne okoli vratu in jih vleče le navzdol. Strah je nasprotnik rasti posameznikove izjemnosti in notranje moči. Ovira in omejuje praktično na vseh področjih življenja. Ne pusti dihati, človeka drži v kletki iz katere se ne upa, ker ga je strah. Boji se povedati kar misli, ker ga je strah. Boji se razdreti utesnjujočo vezo, ker ga je strah biti sam, ker se boji da se ne bo znašel sam v življenju. Boji se zamenjati službo, ker misli da drugje ne bo uspel. Strah ustvarja bolezni, psihoze in konflikte, deli na dobro in slabo, išče krivca in ljudi tlači dol. Ustvarja bolečino in trpljenje in odvisnosti (od ljudi in drugega). Mi hranimo strah s slepim načinom življenja. Strah gre z roko v roki z rutino, obožuje rutino, ker ne mara sprememb, ker sprememba pomeni napredek. A koga bi motil napredek? Kdo ne želi dviga zavesti in zavedanja človeštva. Kdo želi ljudi držati pod hipnozo? Morda nekdo, ki želi vladati človeštvu v lastno korist? Politiki? Ne, ne ti so le najbolj vidno in izpostavljeno orodje njim? Okultizem, tam bomo našli odgovor...morda. Poton v lastno notranjost prikaže sijajno sliko, da je strah nekaj umetnega, nenaravnega in uničujočega. Strah deluje v prid hipnotizerjem sveta. Prav vsak posameznik v sebi najde iskrico, ki pokaže resnično bistvo, ki je združena in želi ustvarjati, se giblje z naravo in nosi v sebi sonce. Duh človeka je močnejši kot karkoli izven njega. Bistrost čistega duha je tako intenzivna in naravna, da uniči vsak strah in nemoč, ki je zakodirana v posamezniku. Skozi stoletja smo živeli in širili strah, redki, zavedni posamezniki dokazujejo, da je moč v nas, da pokosimo vse sence in temačnost in se dvignemo višje. Pričelo se je. Prebujamo se, a ne dovolj. Še vedno je veliko strahu, ki obliva zemljsko oblo, a počasi. Zavedni se moramo združevati in delovati. Z mislimi. Misli so hitrejše, vse hitrejše in drvijo čez negativne energije. Zdaj zdaj letijo in svetloba se širi. Zdaj vidim, kako stvari zares so. Zlo bomo premagali. Morda še kakšno tisočletje... Bojte se religij, ki delijo na dobro in zlo. Saj gre zlo njim v prid...ker je njihov izum. Zla ni Dragi moji, naravno je t.i. DOBRO (beri: pozitivno) Komentarji (8) www.pozitivke.net