Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Prehrana_Etericna_Energija_Pranojedec
Pot v pranojedstvo
ponedeljek, 8. december 2008 @ 05:02 CET
Uporabnik: Sonce
Piše: Andreja Paljevec v novih Misterijih www.misteriji.si
Naša prava hrana je pretanjena eterična energija
Ingrid Dolgan* iz Dutovelj je pred petimi leti tri tedne živela »na prani«, torej le od pretanjene eterične energije. Med postopkom pranojedstva prvih sedem dni ni ne jedla ne pila. Potem je prešla na razredčene sokove. »To mi je odprlo vrata v svet brezmejne radosti, blaženosti in svetlobe, v katerem zaradi povezanosti z božanskim izvorom ni več občutka ločenosti,« pravi.
V svet pranojedstva, na Zemlji naj bi le od prane živelo kakih štirideset tisoč ljudi, se vrača vsak mesec kot sodelavka Marjana Videnška pri vodenju skupinskih desetdnevnih postenj na Mostu na Soči. Je presnojedka in jé vse manj in manj: »Nisem še čisti pranojedec, ker morda še ne zmorem ali še nisem razčistila določenih stvari in nimam še stoodstotne povezave, da bi me svetloba popolnoma hranila.« Pri tem je zdrava, ima dovolj energije in vzdržuje, kot pravi, programirano težo petinštiridesetih kilogramov. Na popolno pranojedstvo bo prešla, ko bo zmogla dovolj dvigniti vibracije svojega telesa.
Zakaj bi bili pranojedka?
K pranojedstvu me vleče, ker sem izkusila delček tega in spoznala, da je živeti od prane mogoče. Za krajši čas sem občutila energetsko povezanost, imela sem jasne misli in videnje. Bilo je čudovito. Zaznava na prani je čisto drugačna kot ob običajni hrani. Vidim, da je ono resnica, vendar živim v tem materialnem svetu. Še vedno malo lovim ravnovesje med enim in drugim, včasih najdem ravnotežje, pa ga spet zgubim. To je proces. Čutim, da moram malo več delati na tem, da se zaščitim pred grobimi energijami.
Kaj je namen 21-dnevnega procesa?
Ključno je spoznanje, da nam je dana svobodna izbira glede hranjenja, da presežemo omejujoče prepričanje, da za preživetje moramo jesti. Namen 21-dnevnega procesa ni jesti ali ne jesti. To je samo stranski proizvod, če se tako odločimo. Ne hrani nas namreč hrana, temveč bolj pretanjena eterična energija, saj smo energijska bitja – duše, ki doživljajo izkustvo človeka.
Pranojedci se pogosto umaknejo v naravo, stran od ljudi …
Zelo pogosto. Ampak mislim, da ni smisel duhovnosti, da se umaknemo. Delovati moramo v okolju, v katerem živimo. Zame ima duhovnost smisel edinole, če je uporabna v tem svetu. Sicer, se mi zdi, nima smisla. Če jo imaš samo zase, se sprevrže v sebičnost. V naravi pranojedstva ni težko vzdrževati, a tam ne koristimo nikomur.
Kdaj ste opravili »21-dnevni proces na prani«?
Pred petimi leti sem šla za eno leto živet v Zagreb. Delala sem v vegetarijanski restavraciji pri gibanju za razvoj zavesti Hare Krišna, kjer smo pripravljali hrano in jo dostavljali na dom. Bila je zelo dobra izkušnja, s pripravo prasadama ali posvečene hrane. Njihova hrana je mastna, sladka, mlečna. Ampak njihov duhovni guru Prabhupada omenja v knjigah, da je za duhovno napredovanje presna hrana zelo dobra.
A če ljudem govoriš o presni hrani, bodo vsi ušli. Zato je pri prehodu z mesne na vegetarijansko hrano precej mastne, sladke, začinjene hrane, da imajo ljudje še vedno »cucelj«, ki jim pomaga. Navezanost na hrano je danes ogromna. Ko sem v tistem obdobju začela mešati različno hrano, sem postala lena, um mi ni več jasno deloval, zato sem se v trenutku odločila, da grem na proces.
Pred tem sem hodila na meditacije k Damirju Modriću, ki je tudi prestal 21-dnevni proces na prani. Pri njem sem se seznanila z reprogramiranjem fizičnega, umskega in čustvenega telesa. Najbolje je, da enaindvajsetdnevni proces na prani delamo sami, ker je to proces popolnega zaupanja. Če koga potrebujemo, pomeni, da že ne zaupamo popolnoma. Povsem sem zaupala in nisem niti pomislila, da bi lahko bilo kaj narobe. Proces sem naredila v stanovanju. Odklopila sem se od sveta, izključila telefon in stavila vse svoje življenje na teh 21 dni.
Prvih sedem dni v procesu niste pili, ste bili močno žejni?
Zaradi intenzivnega čiščenja sem imela glavobole, obhajale so me slabosti in trganja po mišicah in sklepih. Če bi bila prej čista, bi bilo super. To je nekaj božanskega, čudovitega. Ne obstaja več ničesar drugega, samo povezanost z božanskim izvorom. Takrat dobiš eterično infuzijo. Če bi prej prečistila telo, ne bi bilo nobenih težav. Nekateri že pred procesom prečistijo črevesje in nekaj časa prej uživajo samo tekočine. Jaz sem bila prej »čistun«, potem pa sem svoje fizično vozilo »zapacala« in iz tega šla neposredno v proces, zato sem imela težave.
Bila sem seveda tudi žejna, usta lahko samo izpiraš s tekočino, a je ne smeš pogoltniti.
Po sedmih dneh sem začenjala počasi piti, eno četrtino soka, razredčenega s tri četrtine vode. Pila sem počasi. Imela sem zasušeno grlo, težko sem požirala.
Zanimivo je, da sem pogosto hodila na vodo. Od kod vsa ta tekočina? Vode takrat ne dobivamo iz vode, ampak jo črpamo iz zraka. Da razumem delovanje telesa, vedno pogledam, kaj se dogaja v naravi. Pri izgorevanju se ustvarja vlaga. V telesu med postenjem izgoreva trda snov in pri tem nastaja para, vlaga, ki se čisti preko ledvic. Med procesom sem imela napade vročine ali pa sem občutila hlad. Po sedmih dneh, ko se vse skuri, mi je postalo hladno.
So se čistila tudi čustva in um?
Razpoloženja zelo nihajo, od žalosti do blaženosti. V procesu si sam s seboj, ne moreš nikamor pobegniti. V tem svetu lahko sicer pobegnemo in se zamotimo na številne načine. Včasih je bilo zelo težko, včasih zelo lepo, občutila sem tudi blaženost. V fizičnem svetu se počutimo osamljene tudi če smo fizično v družbi z nekom. Na tej višji vibraciji pa nisi sam. Vse je povezano. Energijsko se spojiš z vesoljem.
In spanje?
Potrebovala sem štiri ure spanja.
Kako ste preživljali dneve?
Meditirala sem, hodila, gledala z okna … Bilo je vsega, od joka do vprašanj, kaj sploh počnem. Povezovala sem se tudi z vnebovzetimi mojstri in se pogovarjala z njimi. Ne vem, ali je bilo to resnično ali plod uma. S Prabhupado sem se pogovarjala in hodila sva skupaj na sprehode. Na jutranjih sprehodih sem se mu izpovedovala kot očetu.
Pred procesom sem bila zelo predana bhakti jogi, potem pa me je pot spet vodila v materialni svet. Morala sem si najti zaposlitev in takrat sem duhovnost in mantre malo odrinila na stran. Naslednji korak je bil vključiti duhovna spoznanja v ta svet. To mi doslej kar dobro uspeva. Tudi z delom pri Marjanu Videnšku, kjer vodim razgibavanje, jogo, meditacije …
Ste doživljali kaj posebnega?
Dogaja se mi telepatija, povezujem se z ljudmi, s katerimi sem na isti valovni dolžini. Da denimo na nekoga pomislim in me ta pokliče. Čudeži se dogajajo, če jim daš priložnost oziroma si jih želiš. Če pa ti niso pomembni, se ti ne dogajajo. Ne vidim nobenega smisla v tem, da bi denimo levitirala ali kaj podobnega.
V čem je smisel tega početja?
Dolgo časa nisem videla smisla v ničemer, spraševala sem se, zakaj sploh obstajam, čemu koristim. Potem sem šla v meditacijo in sem dobila odgovor glede svojega poslanstva: pomagati ljudem z nasmehom, pogledom, dotikom. Ampak ljudje hočemo vedno nekaj materialnega, vedeti konkretno, kaj naj delamo. Lahko delamo karkoli, saj sámo delo ni pomembno, bolj pomembna je pravzaprav energija, ki jo oddajamo v svet. Svoje poslanstvo že vključujem v delovanje.
Kako nadzirate težo?
Pri pranojedstvu je pomembno stabilizirati težo, ker sicer teža pada. To dosežemo s programiranjem telesnega elementala, da ohrani določeno težo ne glede na to, ali jemo ali ne jemo, ali spimo ali ne spimo, ali meditiramo ali ne meditiramo. Jasmuheen, ki že trinajst let živi od prane, je to uspelo.
Vnebovzeti mojstri so ji v meditaciji rekli, naj ustali svojo težo, sicer bo slab zgled za pranojedstvo. Obsojali so jo tudi, da spodbuja anoreksičnost. Med anoreksijo in pranojedstvom je majhna ločnica, hkrati pa velika, kajti anoreksija pomeni ne ljubiti samega sebe, pranojedstvo pa je povezava in ljubezen ter preklop iz materialnega sveta na višje vibracije. In če te povezave nimamo, lahko zares umremo.
Kako vzpostavljate povezavo z božanskim izvorom?
Največ uporabljam meditacijo s svetlobo za prečiščenje. To je meditacija s Saint Germainovim vijoličnim plamenom, z roza plamenom božanske ljubezni, modrim plamenom božanske modrosti.
Zakaj ljudje po 21-dnevnem procesu prenehajo s pranojedstvom?
Delovati začne čustveno telo. Ljudje, ki ne predelajo čustvene prtljage, večinoma ne zdržijo življenja na prani. Pri tem procesu to postane še bolj jasno. Vsa pretirana čustva, pozitivna in negativna, še niso radost. Edino, kar šteje, je notranja radost. To je zame merilo. Ko si v radosti, blaženosti, pomeni, da si na pravi poti.
Čim pa so nihanja, nas že premetava. Zakaj čustva jedo hrano? Že majhnemu dojenčku, ki zajoče, mama ponudi prsi ali cucelj. Ampak ni nujno, da on takrat potrebuje snov. Lahko da rabi ljubezen, pa je ne dobi. Ko se nam v odrasli dobi javlja lakota po ljubezni, se zatekamo k »papanju«. Da ne bo pomote; ne gre za ljubezen, ki ti jo da človek. Gre za univerzalno, božansko ljubezen. Te primanjkuje, ker smo se od nje ločili in z njo pretrgali stik.
Kako doživljate božansko ljubezen?
Meni je najbližja predstava boga kot osebe, ki sem jo dobila pri gibanju za razvoj zavesti Hare Krišna. Še preden sem prišla k njim, sem čutila, da je to oseba na višji vibraciji, ki je ne vidimo. Univerzum vodi ena oseba, ki je na drugih vibracijah. Zame to ni vera. Ne gre za verjeti, ampak za vedeti.
Imate še kakšnega prijatelja, prijateljico, ki je tudi pranojedec in vam daje podporo?
Imam kolegico v Zagrebu, ki je šla skozi proces presnojedstva. Živi samo na tekočinah, sokovih. Je stomatologinja in normalno opravlja svoje delo. Je zelo suha.
Kaj se zgodi, če po daljšem obdobju prekinemo s pranojedstvom?
Vse je odvisno od stanja uma. Tudi bolečine, ki jih potem doživimo, izhajajo iz uma. Če moja zagrebška prijateljica nekaj malega poje, dva dni obleži v postelji. To je psihično pogojeno, ker pričakuje, da bo po hranjenju zbolela. Včasih tudi mene kaj popade in pojem ogromne količine sladoleda. A ni nič narobe. Vem, da mi ne more biti nič. Veliko ljudem, ki gredo skozi ta proces, prija sladoled, kot da je neka lažja hrana.
Katero hrano jeste?
Sadje. Najbolj rada pa imam jabolka. Ko jem jabolka, se počutim čudovito. Pojem kilogram do dva jabolk na dan. Zdaj tudi že manj. Jem tudi krhlje. Včasih mi namreč manjka grizljanja in zato žvečim krhlje. Občasno uživam tudi oreščke in semena. Ko si enkrat v procesu pranojedstva, ti vsebnost hrane nič ne pomeni. Ne ukvarjam se ne z vitamini niti z minerali, ne s tem, ali je hrana bio ali ne. Kadar te hrani svetloba, te hrani pač svetloba. Hrano jemljem kot »cucelj« (dudo), ne pa da mi ona nekaj daje. Raje imam seveda domača jabolka, ker imajo boljši okus. Ampak načeloma se s tem ne obremenjujem.
Kaj pijete?
Tekočine ne potrebujem, vodo dobim s sadjem. Pri normalni prehrani je seveda treba zaužiti dva ali tri litre tekočine na dan, da spere škodljive snovi. V telesu poteka zgorevanje, pri tem nastaneta vlaga in pepel. Pepel moramo sprati ven, sicer se nalaga v sklepih in na drugih mestih. Zato je priporočljivo toliko piti. Pri sadni hrani pa tega ni treba.
Nikoli ne pijete vode ali čaja?
O, da. Občasno.
Ste imeli kake težave zaradi pranojedstva?
Imam uničeno zobno sklenino, morda zaradi sadne kisline. Imela sem tudi neko obdobje, ko sem jedla jabolka zvečer in ponoči. Ko si na prani, potrebuješ manj spanja, zadostujejo tri do štiri ure. In potem sem se zbujala in segla po jabolku. Jasno, spet mi je manjkal cucelj. Mislim, da je to zaradi tega, čeprav ne nujno. Lahko bi imela v redu zobe, če bi jih prej redno popravljala.
Vas pozimi kaj bolj zebe?
Zebe pa me. Pogrejem se z obleko. Dobro bi bilo živeti tik ob morju, potem je lažje. Čeprav sem brala, da gredo ljudje delat proces tudi v hribe. Težava je spet v tem, kako programiramo telo, da organizem ne prejema toplote od hrane, ampak od svetlobe.
Kako programirate telo, da ohranjate življenje?
Potrebna sta zelo močna vera in zaupanje. To naložimo v program in potem ne smemo nič več dvomiti v to. Čim pomisliš, da zadeva ne deluje, vse propade. Takšna je moč misli. Zdaj tehtam okrog 45 do 46 kilogramov. Če bi videla, da bi mi teža zelo padala, sta samo dve rešitvi: ali bi se morala začeti močno programirati ali pa začeti jesti. Če začne teža padati, pomeni, da nismo popolnoma povezani z božanskim izvorom. Lahko smo delno, ampak ne popolnoma, še vedno potrebujemo trdo hrano. Nisem še čisti pranojedec, ker morda še ne zmorem ali še nisem razčistila določenih stvari in nimam še stoodstotne povezave, da bi me svetloba popolnoma hranila. To ni dogodek, to je proces.
Na kakšen način si krepite energijo?
Na prvem mestu je dihanje.
Kako dihate?
Večinoma s trebušno prepono. Popek je tista čakra, skozi katero prejemamo največ energije. Včasih občutim padec energije v glavi. Občutek je tak, kot da zmanjkuje energije, elektrike. In potem se osredotočim na dihanje s trebuhom, pri tem prsni koš miruje. Pravo jogijsko dihanje je s trebuhom in tudi s prsnim košem, ampak za hitro pridobivanje energije diham samo s trebuhom, potem pa diham tudi s prsnim košem. To je energetsko zelo močno. Tudi na skupinskih postih me, kadar začutim padec energije, rešuje trebušno dihanje.
Se veliko ukvarjate z dihanjem?
Da. A na žalost se v življenju, ko gre za energijo, devetdeset odstotkov ukvarjamo s hrano, z dihanjem pa nič. Za dvig energije zadostuje že, da se zavedamo dihanja in se že polnimo. Tako da bi morali pisati recepte za dihanje, ne pa za kuhanje. Zjutraj je najmočnejša koncentracija prane v zraku in takrat si lahko z globokim dihanjem naberemo energije za ves dan.
Kako pa shajate z ljudmi?
Najlepše je biti v družbi podobnih ljudi. Ampak s tem nič ne pomagaš drugim ljudem in jih puščaš pač tam, kjer so. Če pa prideš v družbo z njimi, si lahko deležen tudi veliko kritike. Treba je vztrajati in zaupati v ljubezen. Tudi če me kdo vidi drugačno, mu pošiljam ljubezen, ga objemam, samo da ne pride do konflikta. Vidim, da bolj ko sprejemam svoj način življenja kot normalen, manj sem moteča za okolico.
Pomembno je, da se počutim normalno kamor koli grem; ljudje v družbi sploh ne opazijo, da ne jem istih stvari kot oni. Preusmerim energije na nekaj drugega in potem te ljudje celo zelo radi sprejmejo.
Andreja Paljevec
* Ingrid Dolgan: 031/241 807
Komentarji (0)
www.pozitivke.net
