Steblo rožmarina

sreda, 9. maj 2007 @ 22:28 CEST

Tu, kjer stojim, na tla curlja
lepljiva rdeča tekočina.
Položi dlan mi kraj srca
in naj nabrušena ostrina,

ki v njej se húdonôsno bliska,
se v nežni cvet izpremeni.
Ne hodi zdaj, ko divja stiska
pogled in misli mi megli.

Ne daj, da spet postanem plen
psoglave, zle osame.
Njen stisk bo zdaj še bolj jeklen –
nikar naj te ne vzame

tema odsotnosti. Nikar!
Poskusiva ponovno
si biti vsaj neznaten dar.
Glej, v meni vse je bolno

in bolno bolno bo na smrt,
če boš postal daljina. –
Tvoj meč naj zadiši ko vrt,
kot steblo rožmarina…

Bogdana Namestnik

1 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesmi_Steblo