Najbolj dolgočasne so nedelje!
V sončno jutro prebudi me kos,
v vece še zaspan oddrsam bos,
dvignem desko ali tudi ne,
če pomočim tla, ne briga me,
da se le ostanek v školjko spelje.
Zajtrki postajajo bojišče,
ker spet zmanjkalo je eurokrema,
pa zaloga žemelj spet pojema,
masla pa je le še za kos kruha,
in kje kava je, naj kdo jo skuha,
pa copate naj mi kdo poišče!
Kaj spet dereš se mi na ušesa,
nehajta se brcati pod mizo...
podoživljam kar naprej reprizo
srečnega družinskega življenja,
kjer vreščanje nikdar ne pojenja,
da prav zlahka bi znorel od besa.
Kje si moje sinje zatočišče,
kje si moja ljubica presladka,
kje je tvoja nežna koža gladka,
kje zdaj tvoje prsi so dehteče,
kje so tvoje ustnice drhteče -
moja misel kar naprej jih išče!
Najbolj dolgočasne so nedelje!
