Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Vecno_Vracanje_Vera

Večno vračanje sreda, 21. maj 2008 @ 08:17 CEST Uporabnik: Tatjana Malec Ne vem kdo si. Brez oči si. Kot stepski tiger imaš telo. Hodil si čez Iranske planjave, kjer se je rodil Zaratustra. Prvi med velikimi preroki. Prihajaš iz Gilgemeša z vero starih Perzijcev. Heroj, mag, kralj, kdo si, s kom se imam čast pogovarjati? Težki tovor nosiš s seboj. Bila sem na pogrebu Aristotela sredi Babilona, ko so vsi žalovali. Ali se me ne spominjaš? Sprehajala sem se z Aleksandrom Velikim po Semiramidinih visečih vrtovih. V vrtincih sem se premešala in prevrednotila. V genih nosiva še spomine jezdenja svojih prednikov na kamelah po žgočem soncu. Si mar iz snovi iz Mrtvega morja? Vonjam dišave arabskih trgovcev. Vsakič, ko pelje vlak mimo, se spomnim na puščavo in kamele. Zaznavam znake Morsejeve abecede, predirne glasove, ki kličejo mite po imenu. Srečujem se z miti, ki mi nadevajo usodno masko pogube in jaz se rešujem. Si mar spoznal zamaskiranega moškega v sebi, ki me je zazidal vase. Od kod si, kdo si, od kje prihajaš? Si dionizični opoj, kača ali orel? Že davno tega je, odkar sem umrla kot puščavska roža, bila sem Kaldejka. Minilo je že mnogo let in moj duh nosi s seboj arheološko popotnico. Ustavila sem se in utrujena počila. V genih nosim knjigo vseh knjig. Nekaj zvezkov so mi izročili že Moški stare kamele, sam kralj Vištaspa, še pred Budovim rojstvom. Nek starodavni ep mi še danes zveni v ušesih o stvarjenju sveta - Enuma eliš: "Ko nebo zgoraj še ni imelo imena, niti zemlja spodaj še ni bila imenovana." Večno vračanje in znova najdeni čas. Razgrnjen je prt sredi Torina na vzvišeno mesto sitagme v smrti in vstajenju. Moj krog je znova sklenjen s semenjem umirajočega bika. Moji vrnitvi je ime čudež. www.tatjana-malec.si Komentarji (4) www.pozitivke.net