|
Sama…z vetrom prišla
si, v črni vel…šal ovita
kot vila…angel žalosti,
z rdečo vrtnico v roki;
v soju svečk je tvoj obraz
sijal milino žalosti, dokaz,
da bolečina notranja..v tebi
ustvarja moč..lepoto sveti;
hitel sem, da pogled ujamem
tvojih oči izjokanih, hotel sem,
da z ramen tvojih prevzamem
del bremena..časa nase sprejmem;
odšla..stopila si v trepetajoči sij
svetlobe svečk…..senc ljudi,
premikajočih med nagrobniki,
z mislijo na včeraj, danes, jutri.
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Svecke_Soju_Vetrom_Prisla
Domov |
|
Powered By GeekLog |