Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Stojim_Morje_Slisim_Vidim

Ob morju torek, 25. marec 2008 @ 03:54 CET Uporabnik: Tatjana Malec Stojim ob morju. Ob kompleksnosti vode sveta. Zrem v rokopisne stavke modre partiture. Govori mi s krivuljami valov, ki jih bolj slišim, kot vidim. Zvok je antirealističen. Spreminjajočih barvnih razmerij. Zvočna sinteza moči. Razkodrano muziciranje violine. Zamolkli glasovi z dušilcem trobente trgajo mreže z naraščajočo močjo. Slišim žvenketanje steklenih celic soli. Inteligentno govorico neslišnega življenja iker in rib ob vodnih grebenih. Prostovoljno bivanje življenja, prostovoljno premagovanje umiranja, ki prerašča v akustiko velike dvorane, kjer podeljujejo zlate grammyjije, nagrade neba. Zazrem se v fantastične skrivalnice naključij, v razcefrane strasti in obrazne poteze morja, ki je nase prevzelo križ človeštva. Iz školjke vstaja Kristus, brez domovine, ki prostovoljno umira za odrešitev sveta. Morje nežno otipava obalo, doseže me in nagovori z likovno domišljijo svoje krvi. Osvoji me z žarečo in s toplo sredozemsko sproščenostjo sonca. Z nezemeljskimi barvami večkrožnih hierarhij in pijanostjo luninih metuljev. Tu sem, da sprejmem njegovo sintakso glasbene govorice valovanja, ki razumsko nerazložljivo zre vame. S sufijskim plesom skozi moja čutila me nagovarja s prvobitno ekspresijo čustvenega nemira. Udje pod obleko se zganejo in morje vzvalovi v meni. Obrnila sem glavo na drugo stran, kjer rastejo drevesa. www.tatjana-malec.si Komentarji (0) www.pozitivke.net