|
Spat se odpravljam
na meglice jesenske,
ovit v noči temne,
v hladna jutra vstajam;
drugačen se prebujam,
brez miru sem, v sebi
nisem svoj..pri sebi,
težko veke odpiram;
nič mi ne gre od rok,
povsod iščem glavo,
hodim okoli brez nog,
sem kot razdejanje pravo;
česar se lotim, je polomija,
najraje bi šel kar spat,
vse mi gre nekam tja,
spal bi do..vse do takrat.
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Spat_Meglice_Jesenske
Domov |
|
Powered By GeekLog |