Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Sepet_Nevede_Prisla

Šepet sreda, 2. april 2008 @ 00:05 CEST Uporabnik: gabriel s Kar tako, nevede, si prišla nepovabljena, brez vprašanja vdrla si mi .., tja, kjer si iskati želela sanje, v tisti moj kot, za tisto ograjo, kjer sem visoko napetost napeljal in grom in strelo in ... Osupel sem spoznal, da si preživela, preživela vse in zdaj mi šepetaš, da me ljubiš, da mi ljubiš vse, moje oči, dušo, lase, srce, kaj vse mi ljubiš ne ... Zate ni ograj, ni strele, ni groma, ni napetosti visoke, tebe zanimajo samo katakombe moje duše, neznane, temne, preklete in globoke ... Kjer se nič ne rodi, nič umre, mrtvilo, še najmanj krila njih sledi, izvita iz kokonov, niti vzdih, niti sled, življenja zapravljenih eonov ... Moj jaz, ga preučuješ, kot dosleden botanik čudno rožo, navdušen nad tem, da diši in ne cveti, iščeš vonja te sledi, in moj jaz, Tebi ne zbeži ... Nehaj šepetati, ne morem spati, nehaj zdaj, nehaj me buditi, ne nosi te luči v temino, ker na koncu moral bom kričati, da Te ljubim, v neskončno bolečino ... gabriel s Komentarji (5) www.pozitivke.net