Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Sence_Opotekajoce

Sence opotekajoče... četrtek, 14. avgust 2008 @ 18:56 CEST Uporabnik: kanika59 Megla, strah in smrad se širita, se vlačita po jarku strelskem, beda, nemoč in bes si roke podajajo, lakota…žeja se družno v bran postavljata težavam. Blatna krvava brozga škornje vojakov požira, nažira kožo od ran smrdečih..gnojnih, povoje priročne odvija, zamotava čreva plavajoča, z urinom se meša, blatom človeškim, z muhami v rojih. Preklinjanje, vzdihovanje se prepleta z jokom, klicanjem mame, žene…ljubice, boga, z glasom kaplarja kot izgubljenega v vesolju, ki vpije na vojake, jim ukazuje, da čas je smrti…jurišu. Sence opotekajoče v plaščih vojaških, kot maškare apokalipse, v maskah, se zaganjajo iz rova, izginjajo v vrvežu nesmisla, morije, padajo vznak, v gmoto gomazečo, oči mlade iz blata in krvi kličejo, za življenje, za vodo prosijo, iščejo sonce. Tiho, neslišno kot noč, ko pokrije zemljo, se zlovešče plin priplazi, vdira v telesa, jemlje, pobija, mori še tisto malo, kar je še od človeškega dostojanstva ostalo, s sabo odnaša nedoživeta življenja, za sabo pušča v rovih…strelskih jarkih nedokončana pisma, nedorečene zaobljube, prošnje za odrešenje. Megla se dviga z jato črnih krokarjev, sonce ostaja ovito v šal, barve plina, odleteli bodo stran od gorja, drugam na druga bojna polja, odleteli bodo na olimpijado, mimo Grčije, tja do Pekinga. Komentarji (0) www.pozitivke.net