|
Kje si hiša mila,
kjer me mati je povila?
Kaj ste s travnikom storili,
kjer otroci smo shodili?
Češnja, vsa bogata, rdeča,
hruška, jablana, pa nešplja bodeča?
Ničesar več ni; z asfaltom ste vse zalili,
kot bi mladost in spomine mi ubili.
Blok se pne v nebo,
tam, kjer nekoč bilo je lepo,
trave in rože so cvetele,
pa smeh se je čul in ptice so pele…
Zatišan stojim in solzo otrem,
zmajem z glavo, ko v Nebo se ozrem
in vzdih se mi iz prsi izvije:
norci, nikar, vse nas kot zalego pobije!
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Prihodnost_Nasa_Hisa
Domov |
|
Powered By GeekLog |