Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Pridruzitve_Dusa_Obesena

Pridružitve torek, 23. september 2008 @ 18:29 CEST Uporabnik: Tatjana Malec Duša je obešena in razprta na kolu hrbtenjače. Tkivo je zjedkal kisel dež. Kje je tisti, ki ji bo ponudil obrok sonca? Se mar sprehaja po poteh, kjer ležijo večno zaspani, ki so se jim pogreznile ponižane besede v tla z večnim izrekanjem molka v koreninah in korenih besed? Mar kdo hodi po poteh, kjer žive posiljene vegetirane misli in jim šklepetajo školjke v ustih, kjer odmeva blues zamaknjenega Orfeja, kjer človek ukinja veliko začetnico novih stavkov in išče med replikami povezave neizrečenega. Prostor, kjer bi spletel gnezdo za reliefne skice zametka novega sveta, z novo vzvišeno himno človeštvu. Hočem se spočiti od zaporedij molka, ki so mi jedkali tkivo vedenja, moje sopripadajoče spoznanju. Krenem, kot bo želelo sonce in poiščem tistega, ki ni mogel prenesti nečloveške bolečine molka in poje kot ptič pod okenskim napuščem strehe sveta. Razprem se in se mu pridružim. Tam še živijo zapisovalci Ved, Heraklit, Lao Zi in drugi darovalci misli. En sam korak storim in se podam na tisoče milj dolgo potovanje. Podam se tja, kjer je molk večno, brez jeziku zarisane meje. www.tatjana-malec.si Komentarji (0) www.pozitivke.net