Do kolen..grla v blatu,
plazeči se megli, v mraku
notranjih bitk, trpljenja,
kriči..kliče duša moja;
kot krik..let izgubljenih
ptic v iskanju poti drugih,
v odločanju cilja….smeri,
doni klic v nebo…v meni;
zapušča me…..telo moje,
izmučena od obljub..vsega
se vrača k meni……vame
v dneve mojega vsakdana;
čeprav toneva…skupaj sva,
je moja in jaz sem samo njen,
z njo zagledal luč sveta sem,
in, ko bom zaspal, bo spet odšla.
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Megla_Dusa_Moja_Krik
Domov |
|
Powered By GeekLog |