Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Majhnost_Frustracija_Clove

Bodi to, kar si ponedeljek, 19. november 2007 @ 13:45 CET Uporabnik: Mark Ardent Ko opazuje človek svet okrog sebe s strehe svojega sveta, takrat je vse drugače kot se običajno zdi. Frustracij ni, izgine majhnost nenehno vztrajajočega iskalca tega, kar dvignilo bi ga iz, hmmm, lastno ustvarjenega sivega povprečja, nastalega predvsem v njegovi glavi. S strehe svojega sveta stvari so na dosegu tega, ki se zavaja s to fantazmo, da manjše je, vsaj zdi se, kar ni sicer dosegljivo. Takrat je vse drugače, gledoč iz pogojene strani opazovalca, prilagojene izohipse, temu lastne izbire: gledoči ta, opazuje tega- sebe. Kot se običajno zdi, je vse to lastna Mojra- zakaj, čemu, od kje, kako, nikomur ni pomembno, v razumu majhnega v majhnem v sebi. Frustracij ni; izgine majhnost, ko človek se zave, da je, ko je, in ni, ko ko je; pa celo, da je, kar sicer ni, ko dviga se na prstih, razgled pa nič drugačen, hehe, primerjajoč. Nenehno vztrajajočega iskalca išče ta iskalec sam in vsakič, ko išče tega zunaj sebe - vase, nameto, da izhajal bi iz sebe in se prek drugih končno vračal vase. Kar dvignilo bi ga iz tega sklenjenega kroga nesmiselnih hotenj, je nujnost lastne razpoznave, srečati in prepoznati ta svoj jaz, ki ni le nek odziv v ogledalu, temveč v njem pusti sledi - sebe. Lastno ustvarjenega sivega povprečja nima smisla se držati vztrajno, kajti sivega povprečja ni, in ne obstaja, za nekoga, ki sveta ne opazuje s strehe, ki s tem se izpostavi notranjim in zunanjim vplivom, ko na ta način zapušča - sebe. Bodi to, kar si, in videl boš, kar gledaš! Komentarji (3) www.pozitivke.net