Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Lunca_Joce_Dusil_Besede

Ko še lunca joče... sobota, 26. april 2008 @ 18:26 CEST Uporabnik: kanika Veter, šum potoka, dušil je besede najine, tvoje, ko rekla si: »Vse me boli od ljubezni, od njih, od tebe.« Še luna na nebu je jokala, se smejala, je gledala mene? Bilo mi je tako hladno, kot da sem vanj padel, v potok deroč, hladen, nisem vedel, a prav slišim, šum vode sem krivil, sebe, ostal je sum, kaj pa če? Vse je postalo tisti hip, kar naenkrat tako tiho, brez veze, pusto, kot takrat, ko sem sam ostal, ko si odhajala, nekaj mi s prstom kazala, si mi v slovo pomahala? Ves sem bil razbit, na prafaktorje, na kolenih, se nisem pobral, čeprav sem poskušal, ni šlo, se trudil, sem na kraju obupal, da o sredincih malo vem, sem spoznal, kaj šele o ljubezni… Komentarji (4) www.pozitivke.net