Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Lipicanci_Kraljica_Lipica

Lipicanci sobota, 6. december 2008 @ 01:09 CET Uporabnik: Tatjana Malec Iščem med kraškim skalovitim svetom zgoščeni beli sij »žvepka«, kraškega šetraja. V vzhajajočem jutru prisluhnem melodijam rosnih kapelj in med očarljivo mehkobo stoletnih hrastov se pogled sreča s plavajočimi krilatimi bitji, ki so kakor uresničena popolnost kamnitega sveta. Sledim nebeško oblečeni koži, razpeti med zemljo in oblaki, valovanju beline med zelenimi samotami in zagledam napeta telesa, ki vihrajo z repi kakor sen kometa s tanko svileno žimo. Nahajam se med antično živimi vihravimi bitji, kakor navdih svobode, ki pesni antični spomin vzreje in oplemenitenja andaluzijskih žrebcev. Slišim glas nadvojvode Karla II., hasburškega vladarja, ki je pripeljal iz Španije petero jahalnih žrebcev plemenjakov. Ti so na krasu utrjevali dobrodušnost, priučljivost, zanesljivost, gracioznost, naravnost in značilnost pokrajine, gene po svojih praočetih iz Kladrburške Češke – Favory in Maestoso, neapeljski Conversano in Napolitano, danski Pluto in arabski Siglavya in po pramaterah kobilah iz Sardenie, Spadigliae, Argentine, Afrike, Almerine, Presciane, Englanderie, Stornelle, Famose, Deflorate, Gidrane, Djerbine, Marcurie, Theodoraste in Rebecce. Sprehajam se po travnikih scenografije mehkobe, kjer med nemirnim migetanjem bilk in ljubezensko vznesenostjo plesočih metuljev domuje ogrlica sivih ovratnikov, za katerimi dostojanstveno plešejo vranci po očetu žrebičku Maestoso po materi Bonadea XI.,ki je skotila Bonadeo XII. Slišim jokajočo olupljeno deželo iz Benetk. Če izgovorim besedo Benetke, slišim odmev besede kras. Pred menoj se vije kakor kača do morja dolga jamborska cesta. Vse je ostalo brezglasno, zabrazgotinjeno pred izrekanjem sunkov burje in piskanjem mlade piščali med vonjem nasmukanega brinja in čistino pašnikov. Kraševci, minuto molka za lipicance! Bili so cepljeni s telesu tujo snovjo, ki jo njihov dolgi in mišičast vrat in ustvarjena prsa za jahanje v vpregi za impozantno capriolo, niso prenesla. Nalet trepetajočih strun poje žalostinko boru v nitkastih listih in v hrastovemu želodu v jeziku krasa. Zaprem oči in prosim nebo, da ohrani spomin v kamnitih hišah. Ruj je zakrvavel in kri se je ob preskoku pocedila po trdih in krepkih kopitih. Pegaz kleše s kopiti kamen in sprejema dušo krasa, ko išče najsamotnejše poti ob svoji uri slovesa. Britanska kraljica Elizabeta II. se je zahvalila za Favory Canissa XXII. in odšla. www.tatjana-malec.si Komentarji (5) www.pozitivke.net