|
||||||
|
|||||||
Dan je odraščal v zvezdnato noč.
V beli obleki. Kot da se je odlomil
kos ledu, ki išče toplino v ljudeh.
Nikoli ne premore ledena ploskev
odleskov svetlobne moči,
ki jo premoreta žuboreča reka
in voda, ki klokota v ceveh
in privre v dlani, da zbudi
človeku zaspani obraz.
Noben dragulj snežinke
ali arabeske na zamrznjenem oknu
ne more ustvariti v zaledenelem
stanju tistega razkošja,
kot ga lahko ustvari reka
na svojem obrežju.
Spomnimo se barv trav,
cvetov, dreves in prisluhov
žuborenja izvira, petja ptic,
ki so oznanjale prebujenje in rast.
Sneg snuje sanje in nosi s seboj
svoj skrivnostni ključ pomladi.
Ko prisluhnemo zasneženemu gozdu,
zaslišimo ječanje dreves in ječanje
zlomljenih vej v ledenem oklepu.
Nekakšen smrtni ples v belem
je v tem prehodnem stanju počitka.
Morda je to preizkus vzdržljivosti
poraščenega pobočja z rdečim
rododendronovim grmičevjem,
ki vlada dovršeni svetlobi ognja.
Ledeni svečniki spominjajo
na nagrobnike in nasičenost sveta
s hladnimi ljudmi, z ledenimi kockami
v svojih napitkih, ki se z žalostjo
žejnega cveta zarivajo drug drugemu
z jeziki v obraz in rezilom v srce.
Kako zvonijo drevesa v umiranju
in čakanju odledenitve in odtaljitve.
Kako je stanje vode podobno človeku.
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Ledena_Drevesa_Dan
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
