Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Ledena_Drevesa_Dan

Ledena drevesa petek, 26. december 2008 @ 09:59 CET Uporabnik: Tatjana Malec Dan je odraščal v zvezdnato noč. V beli obleki. Kot da se je odlomil kos ledu, ki išče toplino v ljudeh. Nikoli ne premore ledena ploskev odleskov svetlobne moči, ki jo premoreta žuboreča reka in voda, ki klokota v ceveh in privre v dlani, da zbudi človeku zaspani obraz. Noben dragulj snežinke ali arabeske na zamrznjenem oknu ne more ustvariti v zaledenelem stanju tistega razkošja, kot ga lahko ustvari reka na svojem obrežju. Spomnimo se barv trav, cvetov, dreves in prisluhov žuborenja izvira, petja ptic, ki so oznanjale prebujenje in rast. Sneg snuje sanje in nosi s seboj svoj skrivnostni ključ pomladi. Ko prisluhnemo zasneženemu gozdu, zaslišimo ječanje dreves in ječanje zlomljenih vej v ledenem oklepu. Nekakšen smrtni ples v belem je v tem prehodnem stanju počitka. Morda je to preizkus vzdržljivosti poraščenega pobočja z rdečim rododendronovim grmičevjem, ki vlada dovršeni svetlobi ognja. Ledeni svečniki spominjajo na nagrobnike in nasičenost sveta s hladnimi ljudmi, z ledenimi kockami v svojih napitkih, ki se z žalostjo žejnega cveta zarivajo drug drugemu z jeziki v obraz in rezilom v srce. Kako zvonijo drevesa v umiranju in čakanju odledenitve in odtaljitve. Kako je stanje vode podobno človeku. www.tatjana-malec.si Komentarji (1) www.pozitivke.net