Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_La_Divina_Commedia_Cesta

La divina commedia sobota, 23. avgust 2008 @ 09:38 CEST Uporabnik: Tatjana Malec Tu skozi do trpečega greš mesta, tu skozi pot gre v večne bolečine, tu skozi k pogubljenim pelje cesta. Pravično umel je stvarnik iz višine, ustvaril me je silno, brez napake, v ljubezni prvi, iz vednosti edine. Pred mano ustvarjene stvari le take so kakor jaz, ki tu stojim za večno, kdor vstopiš, pusti zunaj upe vsake. (Dante Allighieri, 1309 – 1321, prevedel Andrej Capuder) Zatekla sem se v jamo in vstopila na nek zarjavel rudniški voziček, na katerega so rudarji nakladali rudo in jo vozili iz pekla, da so s premogom talili železo. Mislila sem si, da moralnosti v peklu ni, če od tam oskrbujejo človeštvo z železovo rudo in premogom, da izdelujejo naprave za pobijanje ljudi in uničevanje planeta. Tudi nafta je globoko tam doli. Hotela sem videti katere pošasti proizvajajo svinec za metke. Malo strah me je bilo obiskati skladišča polna surovin in arzenala, razbeljeni kraj, kjer je vse zapečateno, tam spodaj na dnu, kjer plamtijo močni zublji ob razkuzmanih hudičih, ki vladajo zgoraj človeku. Srečati se s spodvitimi izgnanimi Nebeščani pod zemljo, s škrlatnimi očmi, kosmatinci z dihalno obstrukcijo, razdivjano krvno plazmo, skrivenčenih ustnic, nabuhlih lic, z zgoščenostjo okrog vratu, s spački zunajzakonskih zvez, ki so znotraj vsi perverzni. Nekaj strašansko pekočega mora biti v Dantejevem peklu, kjer s kompresorji v rokah vrtajo zemljo pohujšani svetniki. Izstopim tam doli globoko iz rudarskega vagončka in na mesto, da bi se srečala z Dantejevim peklom, je izskočil iz mene norec. O kritičnem soočenju s samo seboj, sem sestavila spisek razmišljanj o morebitni izključenosti človeka s planeta, saj se sebe nisem mogla razložiti kot zlo in si vsega zla nadeti nase. Tam sem našla le izvotljeno jamo, prostor, ki so ga prepustili mističnim duhovom za duše v ekstazi, ki iščejo poti, po katerih se sprehaja Lucifer, da bi se oprostil lastnih obtožb. V pekel je prišel tudi nek Kitajec, ki so ga obsodili na štiri leta pekla, ker je bral Playboya. Rekel je, da sprejema modrost Virgila, ki pravi: "Srečen tisti, ki je zmogel spoznati vzroke stvari." Spremljal me je po devetih krogih Inferna. Ko sem prišla nazaj v Purgatorio, sem vzdihnila: "O Beatrice, alegorija božje milosti, kako rada bi bila podobna tebi." www.tatjana-malec.si Komentarji (0) www.pozitivke.net