Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Izmeri_Se_Pravicna_Sodba

Izmeri se ponedeljek, 23. junij 2008 @ 01:09 CEST Uporabnik: Tatjana Malec Ko iščeš razpravno dvorano, da bi uveljavil svoje pravice na tribunalu vesti s pravično sodbo zavesti, se ti čudno zdi, da ni nikogar v njej. Saj ne more biti, da ena oseba toži in sodi. V eni osebi tožilec, sodnik in še odvetnik. Nauči se gledati sebe z očmi drugega. Bodi sebi ranocelnik za puščice, ki si jih izstrelil vase. Izmeri se z natančnimi merili iskrenosti. Izmeri si prag svoje bolečine. Ne postopaj pred sodno palačo. Zlezi vase! Prisluhni si, kako doživljaš glas sodnika, ki izreka sodbo v tebi. Vloga tožilca in sodnika sta neločljivi, in vendar jih boš moral ločiti. Narediti rez med siamskima dvojčkoma, ki se tiščita skupaj zaraščena v trupu, kjer je sedež duše in srca. Ne moreš opravljati dveh poklicev hkrati, pa še v tretjega te sili tvoj gen pravičnosti, ki si hoče izkašljati pljuča in vdihniti kisik, ki ga telo potrebuje. Vlogo zagovornika opusti. Ali ne vidiš, da si skozi v njej? Zunaj dežuje, tožilec in sodnik sta se umaknila v najglobljo plast tvoje zavesti. Razpravna dvorana je še prazna. Sam, brez zagovornika boš težko vstopil vanjo, kajti tožilec in sodnik sta si že nadela sodniški togi. Ti si pa gol. Svoje oblačilo imaš shranjeno v spominu. Zagovornik zunaj pravi, da bo neznansko zapleteni proces, ker si na svoji poti zapustil sledi, ki jih je zakril prah in pepel. Opravil si žgalno daritev, holokavst vsega, kar se ti je izmuznilo iz duše. Čutiš se zadolženega svojemu spominu. V vestni ni nič določenega, ki bi ločilo tvoja dejanja in Ono. Vse se odvija brez zakaj. Ko te Ono upogne in kliče na sodišče, te tvoj zakaj opravičuje, se spremeni v zagovornika in ti kolebaš med tožilcem, poroto in sodnikom; odvetnik pričakuje, da ga boš dobro poplačal, saj ti bo omogočil, da preživiš ves ta pravniški jezik vesti in izrekanja resnic o sebi. Ono je hvaležno, da se nagibaš pri gledanju na izpraševanje še v drugo smer. Omogoča ti odkritje najbolj izvornega daru, da greh pretvoriš v kesanje in kesanje v oprostilno sodbo. Saj si samo človek. Žival ulovi svoj plen, da se nasiti. Tebi sitost ni dovolj, potrebuješ, kar ne potrebuješ v svoji delti nasipavanja peska ob rokavih iztekanja svoje plazme v morje. www.tatjana-malec.si Komentarji (2) www.pozitivke.net