Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Fokus_Ljudstvo_Ogledalo

Fokus ponedeljek, 7. januar 2008 @ 07:26 CET Uporabnik: Tatjana Malec Kakor pijane mušice je to ljudstvo. S presnovo mu izgoreva drobovje, medtem ko luč razsvetljuje prazne prostore. Kako zastrt z mrakom in sencami je ta čas. Eno samo ločevanje med zunanjim in notranjim, dvojnost s silno potrebo po količinah, ki lahko preživijo same zase. S svojim namenom. Z nihanjem po zraku se drobnarije pozno ponoči selijo v omare, oguljene v ogledalu, popisane z besedili tistega, ki jih je uporabljal za dokončno ozdravitev in služijo postavljanju mejnikov med telesi. Ponavljajoči obred kumulativnosti in distributivnosti. Ekspanzija brezčutnih nasmeškov. Modeli stvari so postali edina naša lastnina. Duh, ki poboža cvetočo glacinijo in ji izreče občudovanje, je omedlel v plastičnem cvetu. Biti, pomeni zarivati bager v zemljo, telo v telo. Naznanjati slavo neslavnim dejanjem. Doktor, preglej človeka, boleha za najbolj množično boleznijo – nedojetim v nedojemljivem. Pretvarja se v pečatenje sebe. Do bolečine. Potuje skozi kozmično fantastiko nadrealizma. Sence stvari se mu zalamljajo v tkivo. Plava skozi absurd vprašljivosti. Ničesar več se ne trudi razumeti. Radovedni duh je ostal brez strasti. Nihče se ne naleze duha. Duh se je odločil za vnebovzetje, da ponotranji gibanje zvezd. Njegovo žametno odmaknjenost nosijo vetrovi visoko nad drevesi, ki si prenašajo misli in besede sončnih žarkov v svojo dušo. Fokus - camera oskura je človeška tragedija. Komentarji (0) www.pozitivke.net