ena je pot po kateri nikoli ne smeva
do konca ki naju loči ena senca in eno zlo kar traja
ena je samota svetlih ki zanjo veva
v lebdenju ena bolečina ki naju spaja
v nezmožnosti besed ko čar lepote razsvetli
minevanje en je korak zamolklega v nočeh
ga čujem vsakokrat me vzdrami kadar valovi
neznana groza skozme vem prihaja s streh
od rose vlažnih s skrivnimi napisi se razliva
blesk čarobne mesečine ena je tišina skrita
z vrstami gomil in izklesanih skal preteklosti prebiva
kakor modra tekočina ujeta v čaši ko razbita
brez skrivnostnosti odmeva obleži zbeži kar čase
usmerja v novi tek minevanja da znova zaživi
pravera vzgiba in vzvabi me s privlakom vase
tolmun ki v njem le ena zvezda valovi
ena je pot po kateri nikoli ne smeva
