Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Duh_Pojem_Pepel_Resnica

Kot pojem torek, 6. november 2007 @ 10:04 CET Uporabnik: Tatjana Malec Iz črk sestavljamo besede o pojmih, ki postanejo krilata bitja, s pomočjo katerih raziskujemo skrivnosti in razkrivamo, kar obstaja kot resnica. Duh je najmanjši infinitezimalni delec, je tista snov, ki razvname in obnori poželenja. Strasti nevednosti, zakodirano resnico v tarči inteligentnega izstrelka. Zagori korpus in ostane pepel. Odblesk luči ljubeče odpira vrata. Skrivnost jih zapira za seboj. Nikoli končana zaključenost upanja znotraj možnega. Sledi linearno in frontalno, s čelom razuma naprej. Pri trinajstem vstopanju so vrata zapečatena z voskom. Vstopi oko skozi ključavnico. V temi mu skrivnost zaveže oči. Kartografija teme onemogoči vstopanje. Otipajo se njene nerazločne oblike. Skrivnost se ovije v senco resničnosti. Dovoljene so vse hipoteze, ker skrivnost resnice nima oblike. Obliko imajo stvari, pojmi pa so skrivnost pojma resnice. So imaginacija neobstoječega, ki jih skrivnost razvnema za pomnožitev iskanj. Kažejo se kot senca refleksije pod lestencem resnice, ki se oblači v tvoje oči z barvami voščenk, s katerimi narišeš njihov lesk in nasmešek svojih ust na val oceana, a njegov dotik te nikoli ne doseže. Z luminiscenco odbleska svoje lastne snovi se premraženo telesce duha iz pepela utelesi v človeški celici, ki leži na nohtu kazalca s ponorelim srčnim utripom. Rastejo mu krila, ki bodo plapolala, ko se do konca zarije ves v temo. Tedaj poglej svetlo zvezdo na nebu in videl boš, da skrivnost tudi zares obstaja in da si vanjo verjel, da si lahko živel kot skrivnostno bitje v ptičji jajčni lupini blede svetlobe svoje resnice v večno zelenih oblačilih. Komentarji (0) www.pozitivke.net