|
Oglasi se cvetoče dihanje pomladi,
ki se nagne v čas, ko drevesa zorijo.
Iskra je ravnokar prižgala travo
in ogrela zarodek davne ljubezni,
pripet na jadro spomina.
Ognji gorijo v neskončni praznini.
Nad razbeljeno ploščadjo hrepenenja
se razrašča krošnja divje češnje.
Nihče ni okusil njenih sadežev.
Obrok sladkega soka kljuvajo ptice.
Na vogalu vrta je veter zamajal veje
in majhen sadež je padel v travo.
Sklonila sem se, ga pobrala in užila.
Obmiroval je v mojem telesu.
Nasmejala sem se letnim časom.
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Divja_Cesnja_Drevesa
Domov |
|
Powered By GeekLog |