Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Crne_Ptice_Strah_Zbuditi

Črne ptice torek, 16. september 2008 @ 06:36 CEST Uporabnik: Tatjana Malec Zbudilo me je topotanje konj. Slišala sem rezgetanje in zamolkle udarce kopit ob tla. Na hrbtih so jim sedele črne ptice. Rabili so pitne vode. V sobo so prihajali glasovi ljudi, ki mi nikoli niso bili blizu. Jaz nisem nikoli sodila mednje. Zdelo se mi je, da vstopajo. Za vrata sem postavila nasip. Vse mamine marmeladne lončke in vaze z vloženim sadjem sem postavila za vrata. Skozi okno je prihajal kisel veter. Nisem se hotela povsem zbuditi. Hotela sem ostali na pol uspavana, zavoskanih ušes in priprtih oči. Mater sem klicala v prazno. Ko bodo prestopili prag, bom legla v temnine zakritja. Skrila sem bom pod posteljo. Da vidijo, da me ni. Da me ne najdejo. Če me najdejo, ne bom izdala nobenega imena. Usta so hladna kot led. Zamrznjena kot voda v škafu pri minus deset. Mar veste kaj je strah? V hišo vstopijo vojaške horde. Izženejo te, polijejo hišo z bencinom, razstrelijo in zažgejo. Plameni prerežejo zrak in spoznam, da sem sanjala, da je bil to le privid, izrinjen iz davne izkušnje, ki je spolzel iz spomina. Zdelo se mi je, da ptice napenjajo črna jadra in apokaliptični jezdeci pojo himne sovraštva. Zanos črnega perja in topotanje konj, me vedno spominja na obraze, ki so mi prestrelili otroštvo. www.tatjana-malec.si Komentarji (0) www.pozitivke.net