|
Večer se je bližal, nevihta,
nestrpno sem jo čakal,
prav grozljivo je bilo, burja
je »škure« trgalala, vrata, ves svet zunaj je bobnel.
Strele so, kot kače ognjene
švigale, se v goro zabadale,
ves klanec, cesto osvetljevale,
žarele, z gromom plesale z dežjem, se veselile.
Ves sem bil na trnih,
od povsod novice,
o povodnjih, plazovih,
nje pa od nikoder, v temi sem prežal, lovil glasove.
Na kaminu sva ležala,
bil sem pomirjen,
cel sem se tresel, se je ona,
ma ni bila kriva burja, bila sva midva, strast.. ljubezen.
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Burja_Strela_Nevihta
Domov |
|
Powered By GeekLog |