Toffsy, ti moja nekdanja simpatija.
Ti moj junak iz najnežnejših let.
Poln življenja in navdiha.
Tako otroški in tako odrasel.
Pojoča travica je tvoj zaščitni znak.
Zato se nikoli nisi bal človeških napak.
Bil pogumen si napram vseh mogočih spak.
Strah in trepet vseh mogočih barab.
Kesanje in pokora.
Ne, že samo kesanje je bilo dovolj.
Resnično kesanje.
In travica je zapela.
Zares zanimiva je ta tvoja travica,
ki je ne poje nobena kravica.
V njej skrita je pravica,
poravnana vsaka je krivica.
Sedaj, ko sem morda že malo
"star in betežen",
bi rad bil
spet tega deležen.
Rad spet bil bi otrok,
tisti krhki, naivni, verujoči,
ki mu ni pomoči,
ki si z veseljem meče pesek v oči.
Toffsy, hvala ti,
da še vedno si.
Tam nekje v mojem srcu.
Hvala tvojim stvarnikom.
Toffsy, ti moja nekdanja simpatija.
