Nas molzejo, strižejo,
stiskajo in ponižujejo;
mogočnim je vse dovoljeno,
nam pa iz dneva v dan manj;
a se niti ne sramujejo,
saj z molkom jim vse dovoljujemo.
Se mi, slepi za tujo bolečino,
zavedamo, se kaj sramujemo,
ko živali na hleve, verige in smrt obsojamo,
jim mladiče brezvestno odvzemamo,
se z njimi mastimo, zato še zbolimo,
ali še dobiček si kujemo?