O Gospod moj, o Bog moj!
Tako sem žalosten!
Tako sem sam in osamljen!
Tako sem poln obupa in groze!
Groza - moj temeljni in najgloblji občutek...
Groza nad doživetim trpljenjem in groza nad prihodnjim...
Groza zaradi morebitne izgube...
Borim se, borim se preko meja človeškega!
Tako rad bi pomagal, tako rad bi ustregel!
Rad bi privil na svoje srce vse kar mi je dragega!
Zasmehujem vas, ki modrujete, ki ste polni sebe...
Pravite, da če bi še enkrat živeli, da ne bi ničesar spremenili...
Da, polni ste sebe in svoje mesenosti...
Če bi sam še enkrat živel, bi se trudil,
da ne bi toliko grešil.
Zelo močno in pridno bi se učil.
Če bi še enkrat živel, bi se kot angel rodil.
Bil bi umetnik kot se spodobi...
Imel bi vero, da bi gore prestavljal...
Vse okrog sebe bi vedno blagoslavljal...
Bil bi lep, dober in resničen...
O Gospod moj, o Bog moj...
Nisem več tako žalosten, ker
le ene stvari ne bi spremenil...
Ljubil bi iste ljudi kot jih danes.
O Gospod moj, o Bog moj!
