| 
 | |||||||
Ozdravitev kandidozne kislosti (kandidiaze)
Kazalo              
  Uvod
  Moje sonaravno zdravljenje kandidozne kislosti
  Sklepna spoznanja
  Postopek zdravljenja na podlagi lastne izkušnje
Uvod
  Upam, da bo sestavek pomagal komu,  da se bo hitreje ozdravil kot jaz! Namreč, šele v začetku 2006 sem s preskusom  kislosti sline ugotovil svojo bolezensko kislost, medtem ko sem razlago svojih  nerazložljivih zdravstvenih začel iskati že leta 1989. Glavna zdravstvena  težava je bila nerazložljivo usihanje mišične mase, nemoč sodobne medicine, ki  ni znala najti vzroka, pa me je spodbudila, da sem začel sam iskati odgovor in se  zdravstveno samoizobraževati. Ko sem končno odkril glavni vzrok – kandidozno kislost  medceličnih tekočin – pa nisem hotel seči po umetnih antimikotikih, ki jih zagovarja  šolska medicina.
Med številnimi zvrstmi sonaravnega  zdravilstva sem spoznal tudi makrobiotiko, a mi niti veležitna prehrana ni  trajno pomagala, le zavirala je še vedno nerazložljivo slabšanje. Ko sem leta  2006 ugotovil osnovni vzrok vseh mojih zdravstvenih težav, sem najprej spoznal,  kaj vse spodbuja bohotenje kislotvornih zajedavskih gliv v telesu, vzporedno pa  tudi preskušal razna živila in (pol)naravna sredstva za zatiranje kandidozne  kislosti. 
  Razkisovanje je bilo polno  razočaranj, zamudno in drago; trajalo je tri leta in pol. V tem času sem se  bolj ali manj vrtel v krogu, stanje je nihalo in se počasi še vedno slabšalo. Slabšanje  se je ustavilo z odpravo celiakičnosti jeseni 2009 in s povečanjem odmerkov  sode bikarbone, po opustitvi sode b. pa z jemanjem zelenih alg in probiotikov. Na  prehodu 2009-10 sem se dovolj razkisal, da doseženo zdravstveno stanje, ki  sicer ni popolno razkisanje, štejem za ozdravitev. 
  
  V prvem sestavku o kandidiazi (oktober  '07) sem domneval, kaj naj bi sonaravno zdravilo bolezensko kislost, spodnji  postopek zdravljenja pa je izkustveno potrjen. Vključuje tudi zatiranje pojavov  bolezenske kislosti na koži in zunanjih sluznicah ter dodal sredstvo za  obnavljanje porušenega hormonskega ravnovesja. Temeljne razlage pa sem strnil v  sestavku Kandidozna kislost,  prezrti vzrok nedednih bolezni.
  
  Dvajsetletno samoizobraževanje, iskanje  in preverjanje možnih rešitev je bilo polno razočaranj. Ker sem čutil, da mi gre  za življenje, obenem pa moral neštetokrat začeti znova iskati, sem se trudil  ohranjati voljo do življenja. Zato se zahvaljujem svojim bližnjim za gmotno  podporo, ki mi je omogočila iskanje, sojenicam pa za moč, da sem kljub  dvajsetletnemu usihanju življenjskih moči ostal duševno zdrav, da sem obenem znal  ločevati zrnje od plev in dorekel postopek zdravljenja kandidozne kislosti. 
Moje sonaravno  zdravljenje kandidozne kislosti
    
   Če prav razumem svojo  zdravstveno zgodovino, sem se s kandidozno kislostjo (v nadaljevanju KK) boril  vse življenje, saj sem jo imel že kot enoleten otrok. Težave s prebavo so se začele  po odstavitvi od prsi, ko sem po prehodu na človeško hrano dobival zeleno  drisko. Še zdaj pomnim podobe iz hudih nočnih mor, ki jih je povzročal prebavni  zastoj, stalne prebavne težave pa sem imel skozi vse svoje otroštvo (dokaz je  moj trebušček, glej fotko). Že kot otrok sem dobil celiakijo (preobčutljivost  na gluten v hrani), ki pa sem jo z leti prerasel. Morda so mi pomagale tudi  injekcije antibiotikov, gotovo pa mi je pomagala naravna nagnjenost h gibanju  in športu. Mama se je bala, da bom rahitičen, a so mi sojenice naklonile močne,  zato pa dolge kosti. Vse otroštvo sem bil suhec in imel slabo kri.
Če prav razumem svojo  zdravstveno zgodovino, sem se s kandidozno kislostjo (v nadaljevanju KK) boril  vse življenje, saj sem jo imel že kot enoleten otrok. Težave s prebavo so se začele  po odstavitvi od prsi, ko sem po prehodu na človeško hrano dobival zeleno  drisko. Še zdaj pomnim podobe iz hudih nočnih mor, ki jih je povzročal prebavni  zastoj, stalne prebavne težave pa sem imel skozi vse svoje otroštvo (dokaz je  moj trebušček, glej fotko). Že kot otrok sem dobil celiakijo (preobčutljivost  na gluten v hrani), ki pa sem jo z leti prerasel. Morda so mi pomagale tudi  injekcije antibiotikov, gotovo pa mi je pomagala naravna nagnjenost h gibanju  in športu. Mama se je bala, da bom rahitičen, a so mi sojenice naklonile močne,  zato pa dolge kosti. Vse otroštvo sem bil suhec in imel slabo kri.
    
  Pozneje sem dobil koprivnico (vrsta  kožne alergije) in ošpice. V prvem razredu osnovne šole sem zbolel za zlatenico  (zdaj vem, da jo posredno povzroča KK prek prebavnega zastoja, ki je povzročil  vzgon energije, ki je povzročila sunkovito skrčenje žolčnika in izliv žolča v  kri).  V četrtem razredu se mi je pozimi  zagnojilo obnohtno tkivo na levem prstancu (paronihijo dokazano povzroča  kandidna gliva), pozneje pa sem kot zagnan športnik imel tudi razpokano kožo  med prsti na nogah (atletsko stopalo). To je le nekaj primerov obolelosti, ki  so posledica vsetelesne kislosti.
  Leta 1989 sem občasno imel nočni izliv  semena in opazil, da mi kljub športanju, zdravim življenjskim navadam in  druženju z ženskami nerazložljivo počasi usiha mišičje, obenem pa sem izgubljal  samozavest in veselje do družabnosti. Nagonsko sem povezal nočne izlive semena  z usihanjem mišične mase, zato sem se posvetil prehrani in športanju. Nič ni  odločilno pomagalo, le upočasnil sem hujšanje.
  
  Ker mi niti zdravniki niso znali pojasniti,  zakaj sem hujšal, sem začel raziskovati astrologijo, anatomijo človeškega  telesa, nešolske zvrsti zdravilstva (prehrano, zeliščarstvo, daljnovzhodno  diagnostiko, šiacno masažo, filozofijo … skratka vse, kjer sem si obetal dobiti  kakšno pojasnilo za svoje hujšanje. Sedemnajst let sem taval v temi, saj se je  KK, z občasnim izboljšanjem, počasi, a vztrajno zaostrovala; recimo, vedno  pogosteje me je zeblo (poleti pa mi zlepa ni bilo vroče), v sintetičnih  oblačilih me je zoprno mrazilo, v hladnejših mesecih sem imel ledeno mrzla  stopala in roke, med smučanjem sem se enkrat nenadoma onesvestil in si razbil  glavo, pogosto sem bil nahoden, prenajedal sem se in večkrat celo izbruhal  pojedeno hrano (bulimičnost), a bil kljub temu brez energije, pogosto sem imel  suho kožo in prhljaj na glavi, kljub vzdrževanju osebne čistoče me je včasih srbel  zadnjik, glavica penisa je bila kljub rednemu umivanju obložena z odmrl belo  kožo, kožica pa vneta (začetek balanitisa), kljub športanju mi je  zrastel trebuh, občasno sem imel napade klavstrofobičnosti, postajal sem vedno  bolj odljuden, potrt idr. 
  
  Makrobiotična prehrana je upočasnila  slabšanje stanja (3-krat obiskal svetovalca), zato sem dolgo časa verjel, da mi  bo tudi odločilno pomagala. V vsakodnevni jedilnik sem uvedel jedilne alge in  zaradi visoke vsebnosti rudnin so se mi izboljšali zobje, da nisem več imel  toliko zobne gnilobe. Veselilo me je, da mi ni bilo treba več obiskovati  zobozdravnika; obstoječe amalgamske zobne zalivke so se z leti toliko postarale,  da se je iz njih začelo lužiti živo srebro, ki je spodbujalo KK prebavil ...)
  
  Šele aprila  2006 sem pri sebi ugotovil KK, ko sem naredil preprost preskus  s slino v kozarcu vode (glej fotko). Slina se je začela potapljati  takoj, ko sem jo izločil v vodo, kar je dokazovalo njeno kislost. Vedel sem, če  je slina kisla (zdrava bi bila blago bazična), potem so kisle vse medcelične  tekočine. Takrat sem šele začel spoznavati osnovni vzrok svoje nerazložljive  obolevnosti v bližnji in daljni preteklosti, prebavnih težav, nočnih izlivov  semena in usihanja mišičja. Predhodno raziskovanje se mi je obrestovalo, saj  sem dokaj hitro spoznal usodnost KK za zdravje in zakaj sem zaradi nje hujšal; vendar  pa nisem vedel, kaj vse jo spodbuja. Začel sem si beležiti zdravstvena opažanja  na sebi, zato jih v nadaljevanju tako podrobno opisujem.
  
  Hotel sem dobiti zdravniško potrdilo,  da sem kandidozno kisel. Ko sem svojo zdravnico zaprosil za ustrezno napotnico,  me je pomilovalno pogledala. Potem me je temeljito izprašala o razmerah v  družini, prebolenih boleznih, možnem alkoholizmu, drugih možnih zasvojenostih,  duševnih težavah, prisotnosti sladkorne bolezni v družini in še veliko drugega,  kar mi je dalo vedeti, da zdravnica sumi na vse drugo kot vzrok mojega  dolgotrajnega in počasnega hujšanja, le na KK ne. Po svoje sem jo razumel, zato  sem ji odgovarjal mirno in zbrano. Vprašala me je tudi, ali se sploh kaj  ukvarjam s športom; po odgovoru, da sem treniral namizni tenis in košarko, učil  smučanje, da rad kolesarim in plavam, se je zamislila. Ko sem ji povedal še za  ozdravljeno celiakijo v otroštvu (po zdravničinem mnenju ni ozdravljiva), nerazložljivo  zagnojitev obnohtnega tkiva v osnovni šoli ter za rdeče kolobarje okrog oči in  fleke po obrazu tisto pomlad, mi je počasi začela verjeti, da morda le vem, kaj  govorim … in dobil sem napotnico za pregled na Infekcijski kliniki v Ljubljani,  na kateri je pisalo: "Gospod želi preizkus na kandidiazo."
  
  Na kliniki se je izpraševanje ponovilo  in doktorica me je temeljito pregledala. (Tako kot moja zdravnica tudi ona še  ni bila slišala za preskus kislosti medceličnih tekočin s slino v vodi.) Za  preveritev kandidoze se je odločila šele potem oz. mi je začela verjeti, da  morda le vem, kaj govorim, ko sem ji pokazal izvide podobne preiskave iz leta  1994, opravljene na isti kliniki, vendar takrat s sumom na običajne zajedavce  (ker sem bil potoval po eksotičnih krajih) in ker mi je mišičje bilo že dolgo,  kljub rednemu športanju, počasi usihalo; opravil sem že bil tudi test za HIV (negativen),  zato mi je doktorica končno verjela, da je laboratorijska preiskava KK  smiselna. Ko mi je predlagala krvno preiskavo, sem jo odklonil, ker sem se  počutil zelo slabo (in spomnil sem se bil, da mi je bila kri v drugi polovici  1990-ih nekajkrat pregledana, a se ni bilo nikoli nič našlo), obenem pa sem bil  prepričan, da bo pregled blata, seča (Sanfordov uritest) in grlnega  brisa gotovo pokazal, da imam K. 
  
  Na moje veliko osuplost so bili vsi  izvidi negativni. Dva dni sem bil čisto izgubljen, ne vedoč kako in kaj dalje.  Svoji zdravnici sem skrušeno prinesel izvide in se ji opravičujoče zahvalil. Potem  pa sem se doma trezno vprašal, ali naj verjamem negativnim izvidom ali slini in  pH-lističem, ki so iz dneva v dan nedvoumno pričali, da sem bil bolezensko kisel.  Po premisleku sem zaključil, da je bolje verjeti telesu kot izvidom, zato sem začel  raziskovati, kako se sonaravno razkisajo prebavila in celo telo. 
  
  Najprej sem nabavil drago koloidno srebro, ki naj bi  zanesljivo uničevalo zajedavce v črevesju, a sem kmalu ugotovil, da mi prav nič  ne pomaga, ker sem imel polno starih zobnih amalgamskih plomb, iz katerih se je  v slino počasi lužilo živo srebro. Zvedel sem, da živo srebro preprečuje  učinkovanje koloidnega srebra, zaradi poznavanja daljnovzhodne energijske  medicine pa mi je bilo tudi jasno, da blaga radioaktivnost izluženega živega  srebra v prebavilih spodbuja bohotenje kandide. 
  
  Vzporedno z iskanjem učinkovitega protikandidnega oz.  razkisovalnega sredstva sem začel načrtno odpravljati spodbujevalnike KK.  Januarja 2007 sem se odselil in s tem odpravil škodljivost dotedanjega ležišča  (sevanje podzemnega vodnega toka, ki je spodbujalo bohotenje kandide), v dveh  mesecih sem si dal pri zasebni zobozdravnici (samoplačniško) odstraniti vse  amalgamske zobne zalivke (imel sem jih polno). Zvečer istega dne, ko sem bil  rešen zadnje amalgamke, sem v levi ledvici (ali vranici, ne vem točno) občutil  neznansko žgečkanje – potrditev, da sem pravilno ukrepal v zvezi s sivimi  plombami. 
  
  Po naključju sem nekaj dni zatem šel na biorezonančni  pregled, ki je potrdil zastrupljenost z živim srebrom in, zanimivo, odsotnost KK,  čeprav jo je slina v kozarcu vode potrjevala (torej niti biorezonanca ni  zanesljiva). Za hitrejše izločanje živega srebra iz telesa sem vsak dan pil  zvarek iz mletega koriandrovega semena. Čez tri mesece tudi biorezonanca ni več zaznala živega srebra. Ne vem, ali je  bil zaslužen koriander ali se je telo v vmesnem času samo očistilo ostankov  živega srebra, ki so bili ostali od vrtanja amalgamskih zalivk.
  
  Za zatiranje bohotenja kandide v črevesju sem najprej  užival kokosovo maščobo in limonov sok, potem sem jemal zelo drag izvleček iz  grenivkinih pečk (kupljen v tujini). Nič ni kaj dosti pomagalo. Vse našteto so  bile naravne baktericidno-glivocidne kisline, ki jih je bilo moje telo že tako  prepolno. Odločil sem se izbijati klin s klinom, torej kandidne kisline izničevati  z bazičnim sredstvom, in začel sem uživati ogleni prah, ki je blago bazičen ter  uničuje bakterije in glive.
  
  Z odstranitvijo amalgamk in rednim jemanjem oglja črevesja  se je zdravstveno stanje postopoma umirilo in konec septembra 2007 sem se že  počutil tako dobro, da sem jemal samo še malo oglja zjutraj in zvečer. A že v  nekaj tednih se mi je povrnila pretirana lakota in sem se postopno vedno  pogosteje prenajedal. Kazen je kmalu prišla v obliki prebavnega zastoja in  jutranjega glavobola zaradi vzgona energije. Ker je energijski vzgon spodbudil  bohotenje K, se mi je stanje še dodatno poslabšalo, ker nisem jemal dovolj  oglja, tako da sem v novembru doživel še nočni izliv semena, ker sem zaspal na  boku. Čez nekaj dni se me je lotila vročina in sem skoraj ohripel, zato sem bil  primoran začasno jemati več oglja in gline v prahu. K sreči se mi je  zdravstveno stanje decembra 2007 umirilo. Ugotovil sem, da oglje povzroča zaprtost,  obenem pa se veže tudi s hranili, zato pri shujšanosti ni priporočljivo. 
  
  V tem obdobju mi je počutje močno nihalo in prebava se  nikakor ni hotela trajno urediti. Telesno sem bil zelo shujšan in povsem  izčrpan, zaradi neurejene prebave pa sem slutil, da še nisem zgrabil kandido za  roge, zato sem po znankinem nasvetu začel jemati zmes sode bikarbone in gline v  prahu. Stanje se je umirilo. Tu skrajšujem opis nadaljnjih nihanj in kaj vse se  je dogajalo s telesom. Naj počasi zaključim.
  
  Morda bi zdravljenje že nekajkrat lahko zaključil, a se  je po vsakokratni opustitvi nadaljnjega razkisovanja črevesja v njem spet  razbohotila kandida. Šele konec leta 2009 sem se namreč zavedel, da sem si z  razkisovanjem črevesja osiromašil črevesno floro, zato bi moral po opustitvi  jemanja bazičnega sredstva moral jemati probiotike, recimo acidofilne in bifidusne  bakterije; prve poseljujejo ozko črevo, druge širokega. Zelo verjetno je  manjkalo tudi sredstvo za prehodno obdobje, tj. za preprečevanje ponovnega  bohotenja kandide; to sem konec 2009 dosegel z zelenimi algami. 
 Šele septembra 2009 pa sem ugotovil, da imam tudi  celiakijo; z brezglutensko prehrano sem v nekaj tednih odpravil še zadnji  spodbujevalnik KK. Zdaj vem, da sem se do takrat bolj ali manj vrtel v krogu,  kajti prezrta in nezdravljena celiakija je preprečevala zdravilno krčenje  razpuščenega črevesja (več o tem sem napisal v Kandidozna kislost, prezrti …, glej Znane vzroke KK). Potem sem  začel jemati tudi več sode bikarbone (eno čajno žličko); da bi njena raztopina  oblila čim večjo površino črevesja, sem po zaužitju delal tudi stojo na glavi;  stanje se je toliko izboljšalo, da bi konec novembra '09 lahko opustil jemanje sode,  a sem zaradi uživanja trdega sira in pršuta doživel prebavni zastoj in nočni  izliv semena; ker nisem znal prebroditi kritičnega prehodnega obdobja – nisem  jemal ne zelenih alg ne probiotikov – sem zaradi ponovnega razbohotenja kandide  v črevesju in ostrega zimskega mraza sredi decembra zbolel. Spet sem začel  jemati sodo b. Januarja 2010 sem se dovolj razkisal, da doseženo zdravstveno  stanje, ki sicer ni popolno razkisanje, štejem za ozdravitev.
Šele septembra 2009 pa sem ugotovil, da imam tudi  celiakijo; z brezglutensko prehrano sem v nekaj tednih odpravil še zadnji  spodbujevalnik KK. Zdaj vem, da sem se do takrat bolj ali manj vrtel v krogu,  kajti prezrta in nezdravljena celiakija je preprečevala zdravilno krčenje  razpuščenega črevesja (več o tem sem napisal v Kandidozna kislost, prezrti …, glej Znane vzroke KK). Potem sem  začel jemati tudi več sode bikarbone (eno čajno žličko); da bi njena raztopina  oblila čim večjo površino črevesja, sem po zaužitju delal tudi stojo na glavi;  stanje se je toliko izboljšalo, da bi konec novembra '09 lahko opustil jemanje sode,  a sem zaradi uživanja trdega sira in pršuta doživel prebavni zastoj in nočni  izliv semena; ker nisem znal prebroditi kritičnega prehodnega obdobja – nisem  jemal ne zelenih alg ne probiotikov – sem zaradi ponovnega razbohotenja kandide  v črevesju in ostrega zimskega mraza sredi decembra zbolel. Spet sem začel  jemati sodo b. Januarja 2010 sem se dovolj razkisal, da doseženo zdravstveno  stanje, ki sicer ni popolno razkisanje, štejem za ozdravitev.
  
  (Zahvaljujoč znanki, ki se mi je javila zgolj zato, da je  potrdila pravilnost mojih predhodnih zapisov o usodnosti KK, in povedala, da so  jo rešile zelene alge, sem zvedel za naravno sredstvo, ki premošča obdobje  obnavljanja zdrave črevesne flore; za zelene alge vem, da ne siromašijo črevesno  floro, prej jo uravnavajo in tudi preprečujejo bohotenje kandide.)
  
  Ugotovil sem, da mi je dolgotrajna zakisanost tudi oslabila  jetra, zato sem začel jemati izvleček pegastega badlja. Prvi odmerek (8 kapsul)  sem vzel zjutraj na tešče in potem čakal, če bom kaj občutil. Čez pol ure me je  začelo spodaj pod desnimi rebri prijetno ščemeti, kar sem ocenil za potrditev  domneve o koristnosti badlja za jetra.
  
  Zdaj sem si toliko obnovil odpornost, da sem zdrav kot  večina ljudi. Slina je še blago kisla, a ohranjam stanje brez jemanja sode  bikarbone. Z obnavljanjem življenjskih moči se mi krepi tudi odpornost. 
Sklepna spoznanja
Postopek zdravljenja na  podlagi lastne izkušnje
  Usodnost KK in utemeljitev  spoznanja, da je kislost medceličnih tekočin kriva za vse nededne bolezni, sem v  grobem razložil v sestavku Kandidozna  kislost, prezrti vzrok nedednih bolezni.
  
  Celovito  sonaravno zdravljenje traja nekaj tednov, lahko tudi mesecev ali dlje;  treba je:
pod 1)
Opozorili:
-  ko se začne zdravstveno stanje izboljševati, se v jedilnik spet lahko vključijo  stročnice in izdelki iz njih, naravni sadni sokovi, ekološko sadje, otrobni  kruh, malo peciva, več soli ... 
  
  -  uživanje soli: sodobni človek je v povprečju podsoljen, zato občasno hlepi po soli oz. mu tekne bolj slano; sol je  zdrava, vendar uživanje veliko soli pri močni zakisanosti bolj škoduje kot koristi, ker spodbuja kandidno bohotenje,  zato je treba omejiti uživanje soli; ko pH  jutranje sline doseže vrednost vsaj 6, pa se lahko spet uživa več soli;  skratka: pri močni telesni acidoznosti uživanje več soli škodi podobno kot  stres ali živila, ki močno spodbujajo K, pri zmanjšani kislosti telesnih  tekočin pa sol že bolj, kot spodbuja bohotenje  kandide, krepi telo 
 pod 2)
pod 2) 
 
 
pod 3)
- za  otroka: ⅓ ČŽ SB 
    - za odraslega najstnika in odraslo osebo s povprečno telesno  težo: ½ do ¾ ČŽ SB 
    - za odraslo osebo z opaznim trebuhom ali nadpovprečno  telesno težo: 1 do 1 ½ ČŽ SB 
    - odmerek  se zaužije zjutraj na tešče, s kozarcem mlačne vode, drugi odmerek popoldne,  dve uri po kosilu, in tretji pred spanjem 
    
 Opombe:
Opombe:
*****
  februarja 2010 napisal Mitja Fajdiga
  tel. 040-757-259, e-naslov mitja.fajdiga@siol.net
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj: 
      www.pozitivke.net
        http://www.pozitivke.net/article.php/Ozdravitev-Kandidaza
| Domov |  | Powered By GeekLog |