Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/ODenarju5KakoNasProgramirajoObresti

O denarju 5: Kako nas programirajo obresti sreda, 15. marec 2006 @ 05:20 CET Uporabnik: Marjana Obresti so na prvi pogled videti kot izredno pametna pogruntavščina. Denar, ki ga trenutno ne potrebujem, bom spravila v banko in ko ga bom spet potrebovala, bo znesek večji. Po istem načelu delujejo vse naložbe: z obstoječim denarjem 'pridelati' čim več dodatnega denarja. Ampak to pomeni, da bo banka moj denar morala 'obogatiti'. V interesu banke je, da čim več razpoložljivega denarja 'donosno naloži'. To pomeni, da ga posodi ali investira nekam, kjer bo zaslužila za izplačilo mojih obresti, za svoje stroške ter ustvarila še kaj profita zase. Vse naložbe v denarnem sistemu so v lovu za obrestmi oziroma donosom. Če predpostavimo, da je količina denarja in obseg proizvodnje v nekem obdobju nespremenjen, to neposredno pomeni, da bo prišlo med ljudmi do boja, komu bo uspelo prislužiti dodatni denar za odplačilo obresti (in seveda lasten zaslužek). Nekdo drug bo na ta račun moral izgubiti svoj denar. Druga možnost je, da se poveča količina denarja v obtoku. Ampak če količina denarja narašča hitreje kot količina proizvedenih oz. ponujenih dobrin ali storitev, pride do inflacije (ali celo hiperinflacije). Imamo sicer več denarja (nominalno), vendar zanj dobimo manj dobrin. To se dogaja bolj pogosto kot se zavedamo. Seveda je osnovna predpostavka, vgrajena v ekonomski sistem, ta, da bo produktivnost naraščala in bo torej proizvedenih oz. ponujenih več in več dobrin ali storitev. Če nismo pozorni, nas lahko ta argument kaj hitro prepriča, da je potemtakem vse v redu. Ampak vprašajmo se, kako tako razmišljanje vpliva na človeško obnašanje: neposredno sili v čim večjo proizvodnjo in ustvarjanje čim več profita, kar pomeni zmanjševanje stroškov, tudi če je to na račun izkoriščanja poceni delovne sile. Posledica je tudi prepričevanje ljudi v čim večjo potrošnjo ter proizvajanje blaga s kratkim rokom trajanja. To sliko sem namenoma predstavila zelo enostransko, ker sem prepričana da mehanizem obresti, na katerih je zasnovan denarni sistem, stimulira človeško obnašanje v zgoraj opisano smer. Obresti so kot očala, skozi katera vidimo le ped pred svojim nosom. Zato je potrebno zavestno upravljanje z denarjem in za uresničevanje bolj etičnih ciljev moramo v resnici delovati v nasprotju z 'logiko' denarnega sistema. Počutimo se kot bi plavali proti toku. V prejšnjem članku sem opisala kako banke ustvarjajo denar. Na tak način je ustvarjenega več kot 90% denarja v obtoku – in ves ta denar je že v izhodišču obremenjen z obveznostjo plačila obresti ter torej stimulira aktivnost ljudi v zgoraj opisano smer. Margrit Kennedy (avtorica knjige Interest and Inflation Free Money) trdi, da je v vsaki ceni, ki jo danes plačamo, določen odstotek obresti, ki so vračunane v stroške preko uporabljenega kapitala. V povprečju je ta odstotek 40%, glede na to kakšen je odnos med vloženim kapitalom in delovno silo. Obresti usmerjajo tok denarja od tistih, ki imajo manj denarja kot ga potrebujejo, k tistim, ki imajo več denarja kot ga potrebujejo. Razlike med revnimi in bogatimi se večajo, tako na nivoju držav kot tudi znotraj njih. Izredno priporočam prebrati krajši članek o obrestih, ki je objavljen na internetu: http://www.margritkennedy.de/english/M.Kennedy-English.pdf Zanimiv je primer iz starega Egipta, kjer so ljudje shranjevali žito v skupnih skladiščih. To žito je bilo s časom vredno vedno manj: žito je propadalo, kvaliteta se je manjšala, nekaj so ga tudi pojedle živali. Na tem principu so nekateri poskušali zasnovati drugačen denarni sistem, ki bi bil bolj usklajen z naravo. Najbolj znan je verjetno Silvio Gesell, ki je predlagal uporabo ležarin (demurrage), katerih učinek je ravno nasproten kot učinek obresti. Če obresti povzročijo, da gledamo zelo kratkoročno, potem ležarine spodbujajo dolgoročno gledanje. Članek, ki na zelo preprost način opiše način delovanja ležarin (in poda zelo uspešen poskus uporabe le-teh) je bil pred časom že objavljen na Pozitivkah, zato razlage ne bom ponavljala, vsem ki članka niso prebrali pa priporočam tudi to: Čudež tirolskega župana Vir: The Future of Money; Bernard Lieataer O denarju 1 O denarju 4 Komentarji (4) www.pozitivke.net