Zdrava poletna osvežitev, privoščite si jo tudi vi!
petek, 14. julij 2017 @ 05:02 CEST
Uporabnik: Sonce
Nekaterim gre v slast ohlajen in tekoč, ki poleg tega, da nasiti, tudi odžeja. Drugim tekne sadni, nekateri prisegajo na grškega, kdor ima laktozno intoleranco, prisega na tiste brez laktoze in tako dalje. O njem, kot o »zgoščenem mleku z všečno kislo snovjo«, je pisal že Plinij starejši, njegovo uživanje pa so beležili tudi srednjeveški turški pisci. Kot zdravo živilo je bil jogurt prvič omenjen v začetku 20. stoletja, ko je bil v njem dokazan obstoj mlečnokislinskih bakterij.
Najboljši je navadni, polnomastni
»V tako imenovanem navadnem, polnomastnem jogurtu ni nič drugega kot mlečnokislinske bakterije. Vsebuje vse, kar vsebuje vhodna surovina - mleko. Zaradi fermentacije z mlečnokislinskimi bakterijami pa vsebuje celo manj sladkorja kot mleko.
Torej poleg nekaj sladkorja (laktoze) navadni jogurt vsebuje še beljakovine in maščobe. Sadni jogurti na drugi strani pa žal poleg tega še “sadno bazo”, ki je praviloma sestavljena predvsem iz gore sladkorja in nekaj sadne pulpe - v lončku sadnega jogurta je lahko dodanega tudi do deset gramov sladkorja. Lahki jogurti, tako navadni kot sadni, pogosto vsebujejo še škrob, maltodekstin, umetna sladila in tako dalje,« pojasni nutricistka in klinična dietetičarka Andreja Širca Čampa. Najbolje je torej uživati navadni, polnomastni jogurt, ki mu lahko naknadno sami dodamo sveže sadje, domače ovsene kosmiče, žlico medu ali nekaj oreščkov.
Za odpornost in trdne kosti
Jogurt zaradi fermentacije z mlečnokislinskimi bakterijami vsebuje polovico manj laktoze kot mleko in je zato lažje prebavljiv. “Še posebno je priporočljiv za uživanje pri ljudeh z lažjo obliko laktozne intolerance. Mlečnokislinske bakterije, ki mleko fermentirajo v jogurt, pri tem del laktoze že razgradijo za svojo hrano,« pojasni nutricistka. Posledično uživanje jogurta ni zgolj gurmanski užitek, ampak je hkrati tudi zdravo. “Mlečnokislinske bakterije so namreč tudi probiotične, v prebavila prehajajo kot probiotiki, ki so odlična hrana za naše črevesne bakterije, ki so v kar 80 odstotkih tvorci našega imunskega sistema. Poleg tega je jogurt idealen vir kalcija, saj vsebuje malo fosfata, ki bi zaviral njegovo vgradnjo v kosti,« doda strokovnjakinja za prehrano Širca Čampa.
Brez laktoze
Navadni jogurt brez laktoze je dober nadomestek običajnemu navadnemu jogurtu za osebe, ki trpijo za težjo obliko laktozne intolerance. »Edina razlika med njima je, da vhodno surovino, mleko, pri izdelavi jogurta brez laktoze spustijo skozi encime laktaze, ki laktozo razcepijo na glukozo in galaktozo. Tako predelanemu mleku naknadno dodajo mlečnokislinske bakterije, ki iz mleka napravijo jogurt brez laktoze,« razloži sogovornica.
Domači in industrijski
Kateri jogurt izbrati, je stvar posameznikovega okusa. »Če imate domače mleko, je vsekakor bolje, da pripravite domači jogurt, kot da greste ponj v trgovino. Je pa res, da se domači jogurt od serije do serije razlikuje, odvisno od manj stabilnih pogojev fermentacije. Pri industrijskem jogurtu je postopek fermentacije nadzorovan, zato je lonček jogurta vedno enakega okusa, ne glede na letni čas, ko ga kupujete,« pojasni Andreja Širca Čampa iz Nutriticona.
Grški jogurt
Zadnja leta tržišča jogurta preplavlja trend njegove grške različice. »Tak jogurt se od običajnega razlikuje predvsem po vsebnosti maščobe, kar mu daje kremast okus. Grški jogurt vsebuje tudi deset odstotkov mlečne maščobe, tako kot sladka smetana za kavo ali kuhanje, vendar pol manj kot kisla smetana. Priporočam, da ga raje uporabljajte za pripravo jedi kot pa samostojen obrok, še posebno če imate težave s prekomerno telesno težo,« svetuje klinična dietetičarka.
Jogurt še posebno tekne poleti, saj prijetno osveži in nasiti hkrati. “Vendar je tudi pri uživanju jogurta potrebna zmernost. Odrasli potrebujemo do 300 gramov mleka ali jogurta dnevno. Saj veste, tudi jabolka so zdravo živilo, a če jih boste vsak dan pojedli dva kilograma, ne bodo več tako zdrava za vas,« še zaključi naša sogovornica.
Nekaterim gre v slast ohlajen in tekoč, ki poleg tega, da nasiti, tudi odžeja. Drugim tekne sadni, nekateri prisegajo na grškega, kdor ima laktozno intoleranco, prisega na tiste brez laktoze in tako dalje. O njem, kot o »zgoščenem mleku z všečno kislo snovjo«, je pisal že Plinij starejši, njegovo uživanje pa so beležili tudi srednjeveški turški pisci. Kot zdravo živilo je bil jogurt prvič omenjen v začetku 20. stoletja, ko je bil v njem dokazan obstoj mlečnokislinskih bakterij.
