Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/KarCutimPovem

Kar čutim, povem ponedeljek, 20. februar 2006 @ 09:15 CET Uporabnik: Tatjana Malec Malo časa sem potrebovala, da sem napisala to pesem. Vse moje pesmi so potrebovale leta, da so me zlog za zlogom, besedo za besedo jedle in pobirale vase. Vsa sem po listih raztrošena, računalnik se je hranil z mano, me grizel, objedal in požiral, zlagal v verze po beli površini. Srkale so me žejne besede, me pile po kapljah krvi, me pobirale vase in jaz sem se preseljevala v snov, v pečke semen. Obgrizeni sadež sem pod nogami tistih, ki se razkazujejo in ponašajo s svojimi napetimi mišicami. Vidim jih. Napenjajo se in hodijo po mojih besedah. Teh se vedno najde neko število. Ti obljubljajo tisto, česar ne morejo spolniti. Obljubljajo, kar ima v posesti Bog, in sami hočejo stopiti na njegovo mesto, da bi sodili, pa jim daljni zvonci zvonijo. Vrata se še za nobenim niso zaprla za seboj. Prav vam ne zavidam vaših mišic, ki dražijo glad živali. Te se hranijo z živim mesom. Nihče ni iz jekla. Vsakega zgrize življenje na svoj način. Komentarji (0) www.pozitivke.net