Svojim Angelom bom zapovedal,
na krilih svojih te bodo nosili, da se noga tvoja
ne spotakne ob kamen..... /Ps 91/
Nekaj let nazaj sem imela v kuhinji tisti običajen štedilnik, dva plin, dva elektrika. Vse je bilo v redu do takrat, ko sem začela zaznavati ob jutrih, ko sem prišla v dnevno sobo oz.v kuhinjo nek čuden vonj, kot po plinu. /Kuhinja je v povezavi z dnevno sobo brez vmesne stene, v obliki črke L./
Seveda sem takoj poklicala plinsko sllužbo, da preverijo kaj je na stvari.
Serviser res pride. Vse pregleda in pravi, da sam sicer ne ugotovi, da bi kje kaj puščalo, pa vendar je natančno pregledal pl. bombo in zamenjal cev in tesnila. Plačam storitev in on odide.
V naslednjih dneh, čez dan res nisem zaznavala kakšnega vonja po plinu, saj imam običajno odprto okno ali pa vrata, ki vodijo na teraso. Ampak ob jutrih, je bil ta, sicer rahel in komajda zaznaven vonj še vedno prisoten! Nisem vedela, kako je zdaj to mogoče. Vendar sem, za vsak slučaj, tudi ponoči začela puščati okno, vsaj na klip odprto.
Bila sem v dilemi. Ali naj spet pokličem serviserja? Končno se odločim, da ga kljub vsemu pokličem.
" Ja gospa, saj sem vam že zadnjič vse pregledal in zamenjal in povedal, da je pri vas vse vredu! No, pa vseeno pridem.
In tako pride, vse še enkrat pregleda, pri tem me pa čudno pogleduje in si gotovo misli: - na kakšne čudake naleti človek pri mojem delu! Kličejo me za prazen nič!
Ker torej ne najde nobene okvare, se poslovi z besedami, da naj nikar ne skrbim, ker da je z plinom vse v najlepšem redu.
Potem je prišla tista usodna sobota.
Kuhala sem kosilo. Nekaj sem se mudila zunaj in , ko sem se vrnila v dnevno sobo oz. v kuhinjo, sem, še preden sem stopila do štedilnika, kot po nekem nagibu, najprej odprla na stežaj vrata na teraso in del velikih oken. Nato sem stopila do šedilnika in ugotovila, da jed v loncih kar preveč veselo brbota. Zato sem rahlo zmanjšala plin.
TAKRAT SE JE PA ZGODILO!!!
Zabliskalo se je in počilo in silna eksplozija me je vrgla kakšen meter nazaj v varen kot med hladilnikom in pomivalnim koritom. To omenjam zato, ker bi me sicer viseči kuh. elementi, ki so kar leteli iz sten, lahko ranili. Sam štedilnik pa je vrglo iz običajne lege ven izmed ostalih elementov, kiso bili razmetani okrog. Šipe na oknih na tistem delu, ki ni bil odprt, pa je zatreslo tako močno, da je bilo pravo čudo, da jih ni pometalo ven!
Pustimo zdaj ob strani dogajanja, ki so sledila,da zgodba ne bo predolga. Izpostavim naj le najvažnejše:
Če v tistem trenutku, ne bi začutila v sebi nekaj kakor nagiba ali ukaza, da naj grem in na stežaj odprem okno in vrata na stežaj, bi bila v tej eksploziji zagotovo mrtva. Hišo pa bi razneslo, kot je to običajno pri teh znamenitih plinskih eksplozijah. Tako pa je RAVNO TO DEJSTVO odprtih vrat in oken odvzelo moč udarnemu valu eksplozije.
Meni pa se ni nič zgodilo.
Ob vsem tem, smrtno nevarnem dogajanju, mi ni, da se izrazim prislovično, - niti las padel iz glave !!!
Ne vem, kaj si o vsem dogajanju, mislite vi. Morda mislite : srečno naključje pač!
No, jaz ne mislim tako. Mislim, da je bil glavni " akter" v tej, skoraj-drami, - MOJ ANGEL VARUH.
Ps. Zakaj in kako je prišlo do eksplozije, bo nemara razloženo v enem od naslednjih pisanj.
Svojim Angelom bom zapovedal,
