Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/ClovekSemUstvarjam02




Človek sem - ustvarjam 2.del

četrtek, 9. februar 2006 @ 05:12 CET

Uporabnik: Pozitivke

Piše: Franc Rozman

Predlagam, da iz zgledov preideva na prave zapise Svetega pisma. Začniva kar pri stvarjenju vesolja. V Svetem pismu piše, da je Bog ustvarjal vesolje šest dni, sedmi dan pa je počival. Kaj nam Sveto pismo s tem zapisom sporoča?

Poizkusi sam razložiti pomen tega zapisa.

Za začetek bi podvomil o tem, da je Bog ustvarjal vesolje ravno sedem dni.

Zapis nedvomno govori o tem, da Stvarnik ni ustvaril vesolja naenkrat, ampak po korakih ter za vsak korak ustvarjanja porabil nekaj časa. Dan je zelo nazoren primerek časovnega obdobja. Na Zemlji je dan dolg štiriindvajset ur, dan na Luni je dolg osemindvajset zemeljskih dni. Na vsakem planetu je dolžina dneva drugačna. V kolikor bi zapis v Svetem pismu razumela le po dolžini dneva na Zemlji, bi ga razumela preozko.

Ali je sporočilo o stvarjenju vesolja sploh možno prevesti v sodoben jezik? Rekel si, da zapisi v Svetem pismu podajajo le bistvo sporočila in še to prilagojeno našim sposobnostim dojemanja stvarstva.

To pomeni, da smemo od svetopisemskih zapisov pričakovati le preprosta sporočila, brez podrobnosti. Več kot osnovnih sporočil nama zapisi v svetopisemskem stilu ne morejo sporočati.

Ali obstaja način za preverjanje, ali sva posamezno prebrano sporočilo pravilno razumela ?

Tekstov iz Svetega pisma ljudje še nismo v celoti dojeli. Dojemanje posameznih tem se lahko od bralca do bralca razlikuje. Kadar se dojemanje nekega sporočila lepo ujema z drugimi sporočili in nudi logično dopolnjevanje vseh tekstov Svetega pisma, je precejšnja verjetnost, da sva zapis pravilno razumela. Kadar pa naletiva na protislovja, morava biti zelo previdna.

Kako veva, da sva odlomek o sedemdnevnem stvarjenju vesolja pravilno razumela?

Zapis nedvomno govori o tem, da je Stvarnik ustvarjal vesolje po fazah ter za vsako fazo ustvarjanja porabil nekaj časa. Prva faza je vsebovala ustvarjanje materije in energije. Sledile so ji druge faze do pojava človeka na Zemlji. Te faze razvoja vesolja opažajo tudi znanstveniki. Znanstveniki opažajo, da je vsaka od teh faz trajala precej dolgo. Ker zapis ni v nasprotju z znanstvenimi odkritji in najinimi domnevami, ga lahko oceniva kot nama razumljivega in verjetnega.

Seveda je razumljiv, saj v tem tekstu ne opazim nič posebnega. Tudi brez tega zapisa bi si stvarjenje vesolja predstavljal podobno.

Kaj pretresljivega niti ne smeva pričakovati. Ugotavljala sva, da morava v svetopisemskih tekstih pričakovati le preprosta in temeljna sporočila.


Če pa si že želiš presenečenj v svetopisemskih sporočilih, bo zate bolj zanimiv drugi del sporočila, ki pravi, da je Bog sedmi dan počival. Razmisli, kdaj človek običajno počiva?

Človek počiva po napornem delu. Kadar človek počiva, ne da bi se pred tem utrudil, je bolj upravičeno reči, da človek lenari.

Strinjam se. Poizkusiva združiti prvi del sporočila, ki pravi, da je Stvarnik ustvarjal vesolje po fazah, z drugim delom, ki pravi, da je na koncu počival.

Pravzaprav mi ne ostane nič drugega kot ugotovitev, da je bilo stvarjenje vesolja tudi za Boga naporno. To je res presenetljiva ugotovitev.
Kako si ti predstavljaš utrujenega Boga?

Zanesljivo nama Bog ne sporoča, kako je bilo stvarjenje naporno zato, da bi se nama smilil. Takšno sporočilo bi bilo nepomembno. Domnevam, da je sporočilo o ustvarjanju vesolja po fazah in božjem trudu namenjeno pojasnjevanju naslednje osnovne dileme:
Ali je vesolje samo po sebi dano dejstvo, ali pa obstoji Stvarnik vesolja, ki je vesolje načrtoval in postopno ustvaril iz nič.

Mislim, da se za najino počitniško razpoloženje izražaš preveč zapleteno. Ali se ne bi potrudil in mi stvar razložil preprosteje, tako da bom stvar razumel brez pretiranega miselnega naprezanja.

Predstavljaj si pomivanje posode. Ko greva od kosila, je vsa kuhinja polna umazane posode. Čez pol ure je vsa posoda pomita in pospravljena.

Seveda je pomita, ker jo je mama pomila.

Primer ti dajem zato, da bova ločevala, kakšno vlogo imava midva pri pomivanju posode, kakšno pa mama. Mama po kosilu vzame v roke vsak kos posode, ga s krpo zdrgne, splakne, osuši ter shrani v omaro; kos za kosom. Kakšno vlogo pa imava midva? Po kosilu vidiva umazano posodo, čez pol ure pa opaziva pomito posodo.
Seveda ne bova trdila, da je pomivanje posode zelo naporno. Mama to opravi mimogrede, kljub temu pa posodo pomije ona; ne pomije se ji sama. Mami pripada počitek že samo zato, ker je ona pomila posodo.
Sporočilo o božjem počitku nama torej govori o tem, da je bilo vesolje načrtovano in del za delom zavestno ustvarjeno. Bog naj bi ustvarjal kemijske, fizikalne, elektrotehniške in druge zakone, jih usklajeval ter tako postopno ustvarjal vesolje. Kdor nekaj počne, mu po človeškem razumevanju stvari pripada počitek. Delo in počitek sta v človeškem dojemanju stvari tesno povezana.

Zakaj poudarjaš "v človeškem dojemanju"? Ali v resnici ni tako?

Božje dimenzije delovanja lahko tako močno presegajo naše sposobnosti dojemanja, da midva ne bi ničesar razumela, če bi nama Stvarnik govoril v svojem jeziku. Tako kot se midva trudiva dveletnemu otroku nekaj dopovedati primerno njegovim sposobnostim dojemanja, tako se Stvarnik trudi, da nam govori v našem jeziku in primerno našim sposobnostim.

Prej si rekel: "naj bi Bog ustvarjal te zakone". Zakaj uporabljaš pogojnik? Ali je lahko tudi drugače?

Midva se zaenkrat trudiva le razumeti sporočila zapisov iz Svetega pisma, ne ocenjujeva pa še, ali ti zapisi opisujejo resničnost.
Predlagam, da nadaljujeva postopno. Najprej se potrudiva čim bolje dojeti sporočila. Ko bova izrabila vse najine sposobnosti in možnosti za to, da sporočila čim bolje dojameva, pa se bova posvetila ocenjevanju, ali so vsebine sporočil možne in verjetne.

Postopno dojemanje tekstov mi je zelo všeč. Preden si ustvariva mnenje o vsebini tekstov, jih morava najprej razumeti.

Mogoče bova vsebino nekaterih sporočil lahko celo dokazala. Za sedaj pa predlagam, da ostaneva le na preverjanju, ali razumeva, kaj nama je zapisovalec teh zapisov želel povedati.

Razumevanje tekstov je včasih res prav naporno. Zahtevnost in zapletenost tekstov sem občutil že na svoji koži. Ko sem hodil v četrti razred osnovne šole, sem se polotil branja Cankarjevih črtic. Ničesar nisem razumel. To me je kot vnetega bralca tako jezilo, da sem ob knjigi skoraj jokal. Šele po nekaj letih dojemam veličino Cankarja in njegovih črtic.

Tudi midva se bova ukvarjala z ocenjevanjem verjetnosti vsebine Svetega pisma šele potem, ko bova napravila vse, da bi bila za branje Svetega pisma usposobljena. Ne smeva ga dojemati naivno. Do tedaj pa predlagam, da bereva in skušava le dojeti, kaj nama zapisovalec želi sporočiti.
V Svetem pismu sva torej prebrala, da je Bog ustvaril vesolje z načrtnim delom in trudom. Bog naj bi bil torej ustvarjalna sila v vesolju, ki svoje ustvarjanje načrtuje, izvaja, dodal pa bom še naslednjo domnevo: Bog preverja rezultate svojega dela.

Zakaj naj bi Bog preverjal rezultate svojega dela? Človek preverja rezultate svojega dela zato, da po potrebi tudi ukrepa, v kolikor rezultati niso skladni s pričakovanji. Ali Sveto pismo piše o preverjanju rezultatov božjega dela? Ali Bog po potrebi tudi ukrepa?

Tudi o božjem ukrepanju ob nenačrtovanih dogodkih piše Sveto pismo. V primeru Babilona, Noeta, Sodome in Gomore se je človek obnašal drugače, kot je Bog od njega pričakoval. Podobno se je Bogu dogodilo že pri hudobnih angelih, ki jih je izgnal iz nebes, zato sklepam, da Bog nadzira proces stvarstva ter po potrebi s posegi preusmerja nenačrtovane procese.

O teh stvareh sem nekajkrat govoril z babico. Babi je verna in pravi, da je prebrala že veliko verskih knjig. Rekla mi je, da vse, kar Bog napravi, napravi popolno, tako da ne potrebuje niti preverjanja niti korigiranja.

Če bi o povedanem govorila zelo splošno, tako da bi zanemarila podrobnosti, bi bilo sprejemljivo tudi takšno razmišljanje. Babi najbrž nima potrebe, da bi razmišljala poglobljeno o tekstih Svetega pisma, zato je sprejemljivo, da tako misli. Midva o zapisih razmišljava dosledno, zato se trudiva, da v Svetem pismu ne spregledava tudi tistih sporočil, ki za babico niso pomembna.

Ali bi napravila veliko napako, če bi predpostavila, da Bog napravi vse popolno in ne korigira ničesar?

V Svetem pismu sva opazila nekaj nazornih sporočil, kako je Bog posegel v dogajanje na Zemlji in ga korigiral. Omenila sva Babilon, Noeta, Sodomo in še katera bi se našla. Vsa ta sporočila so tako jasna, da imava le dve možnosti:
" da navedena sporočila vključiva v najina razmišljanja,
" da sporočilom iz Svetega pisma ne pripiševa pomena.

Kaj pomeni, da sporočilu ne pripiševa pomena? Ali to pomeni, da se je zapisovalcu Svetega pisma nekaj zapisalo kar tako, kot rezultat takratnih naključnih razmer, kar ne nosi pomembnega sporočila?

Če v Svetem pismu najdeva le eno sporočilo brez pomena, ki je nastalo kar tako, po pomoti, je v Svetem pismu takšnih sporočil lahko veliko. Nobene resnosti ne bo v najinih razgovorih, če bova po najini želji in presoji izbirala le nekatere zgodbe, primerne za najine domneve; tiste zgodbice, ki ne govorijo v prid najini domnevi, pa označila, da so bile napisane po pomoti.
Predlagam, da najine nadaljnje domneve gradiva na mnenju, da so Sveto pismo pisali zapisovalci pod navdihom Boga in da v njem ni ničesar po pomoti ali po naključju. V kolikor najina razmišljanja ne bodo dopuščala vključevanja vseh sporočil iz Svetega pisma v najine razgovore, pa predlagam, da Sveto pismo popolnoma izključiva iz najinih pogovorov.

Ali bi izključitev Svetega pisma iz najinega razmišljanja pomenilo, da ne vsebuje kvalitetnih tekstov?

Ni nujno. Poleg tvoje domneve bi to lahko pomenilo, da najine intelektualne zmožnosti niso dorasle tem zapisom.

Izhajajva torej iz mnenja, da je Sveto pismo božje sporočilo. Če najdeva v njem le eno sporočilo, ki se ne bo skladalo z najinimi domnevami, se bova morala odločati, ali zavrževa najine domneve ali Sveto pismo.

Vsako sporočilo bova skušala poglobljeno, dosledno in objektivno dojeti in vključiti v najino razmišljanje. Paziti pa morava, da v tekstih ne bova brala nekaj, pri tem pa prebrala čisto nekaj drugega. Tudi to je razlog, zakaj bova sporočila o Noetu, Sodomi in Babilonu resno vključila v najina razmišljanja.

Strinjam se, da navedeni teksti iz Svetega pisma govorijo o posegu Boga v dogajanje na Zemlji ter s tem predstavljajo božje nadziranje in usmerjanje. Ne razumem pa, zakaj tega babici ne poveš.

Babica se zanima za mnoge druge stvari, zato niti nisem prepričan, da bi jo takšni dokazi zanimali. Za stvari, ki jih ona počne, ji tega najbrž niti ni potrebno dokazovati in logično razumeti.


Za nekatere stvari babica trdi, da jih niti ni možno logično pojasniti.

Domnevam, da so vse stvari logične. Včasih naše umske sposobnosti ne omogočajo dojemanja sporočil, to pa še ne pomeni, da niso logična.

Babi pravi, da nekatere stvari preprosto občuti, kadar jih ne more logično dojeti. Pravi, da ji to omogoča božja milost.

Mogoče jih res občuti. Sam moram priznati, da se na občutke ne morem zanesti, ker se mi prehitro spreminjajo.
Naj ti pojasnim na primeru. Pred nekaj leti sva na nedeljsko popoldne s prijateljem na odročni župniji obiskala župnika. V župnišču sva izvedela, da je župnik v cerkvi. Napotila sva se tja in ga našla, kako na koru v betonski strop s kladivom in dletom prebija luknjo za dovod zraka orglam. "S hlapčevskimi deli na nedeljo pohujšuje farane!" sem si mislil. Ko sem spregovoril z njim in ko sem spoznal njegovo stisko, sem mu brez pomisleka pomagal pri njegovem delu.

Iz povedanega je očitno, da se ti je ta župnik resnično zasmilil. Iz začetnega očitanja si res korenito spremenil svoje občutke. Mogoče se takšni miselni prevrati dogajajo le tebi, ki nimaš posebne milosti. Župniki mogoče res čutijo božjo voljo.

Ko sem bil v Medjugorju, sem opazil zelo predane duhovnike, ki so častili simbole Medjugorja in naj bi po tvoje imeli božjo milost in usmeritve "od zgoraj". Po drugi strani pa je mostarski škof tudi "po božji milosti" čutil, da je Medjugorje prevara. V najinem razmišljanju ne bova ugotavljala, kdo se je zmotil. Pomembno je, da se zelo zmotijo tudi tisti, ki razglašajo, da imajo posebne milosti.
Najbrž si iz gornjega primera tudi sam opazil, da je neresno in nevarno graditi sklepe na občutenjih. Kadar svoje mnenje gradimo na občutenjih, kaj hitro lahko iz realnosti zaidemo v sanjarjenje in blodnje. Midva bova razpravljala le o stvareh, ki jih bova lahko logično utemeljevala.

Mogoče so občutki izgovor za tiste, ki se ne potrudijo stvari logično dojemati. Mnogo udobneje se je predati občutkom, kot o stvareh kvalitetno logično razmisliti. Rezultat predajanja občutkom pa so razni samooklicani "preroki" in dvomljivi "božji poslanci".

Pustiva dvomljive metode spoznavanja stvarstva in se vrniva k najini bolj zanesljivi metodi spoznavanja stvarstva, ki sloni na logičnem razmišljanju.

Vsi ljudje najbrž ne znajo ali ne zmorejo uspešno razmišljati?

Najbrž so res razlike med ljudmi v sposobnosti za razmišljanje in dojemanje, kar pa ni tragično, saj je stvarstvo možno dojemati na različnih nivojih. Najbolje boš razumel, če ti pojasnim na primeru.
Pomisli, kako vozim avto. Ali opažaš, kako med vožnjo nadziram stanje avtomobila na cesti in z volanom popravljam pozicijo avtomobila?

Meni se zdi, da avto lepo teče po cesti, da lepo voziš in nič ne popravljaš.

Iz poenostavljenega gledišča, to je na primer iz gledišča babice, je tvoje opažanje točno. Če pa stvar pogledava bolj natančno, bova opazila, da stalno opazujem stanje avtomobila na cesti in popravljam njegovo pozicijo, vendar tako neopazno, da večina ljudi tega ne opazi.
Tudi Bog zelo vešče in neopazno nadzira in usmerja stvarjenje vesolja, zato je za večino ljudi vseeno, če božjega nadziranja in usmerjanja stvarjenja ne opazijo. Če pa stvari pogledava natančno, pa morava tudi to opaziti in upoštevati.

Opažam, da daješ razumevanju Svetega pisma velik pomen. Ali brez razumevanja zapisov Svetega pisma ne bi mogla raziskovati nastanka vesolja in drugih skrivnosti našega bivanja?

Med znanstveniki velja prepričanje, da so raziskovanja uspešna, kadar znanstvenik prečita, kaj so o nečem zapisali drugi, se z lastnim razmišljanjem dokoplje do svoje ocene teh zapisov ter nadaljuje raziskovanje od tam, kjer so drugi končali. V znanosti ne bi napredovali, če bi vsak začel raziskovati prav od začetka.
Predlagam da nehava le brati in razumevati zapise, ampak začniva raziskovati in preverjati, katerim zapisom lahko verjameva.

Se nadaljuje

Človek sem - ustvarjam 1.del

1 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/ClovekSemUstvarjam02







Domov
Powered By GeekLog