Članek iz Dobro jutro. si z naslovom 1700 mladih, Nova Gorica 28.11.2007, s sliko spomenika iz Cerja govori med drugim: »Da bi zdajšnje generacije lažje razumele in ocenjevale vlogo škofa Rožmana, predvsem ob pozitivistični politizaciji njegovega lika ob zadnjih sodnih odločitvah, so se v novogoriški borčevski organizaciji odločili, da bodo o njem natisnili posebno brošuro. Avtor bo Tomaž Marušič, pravnik in nekdanji pravosodni minister, doma iz Solkana."
Sprašujem se kakšno zvezo pa ima ljubljanski škof Gregorij Rozman z novogoriško borčevsko organizacijo, da bo o njem tiskala brošuro? Ali nimamo Primorci dovolj svojih več ali manj zamolčanih Čedermacev, Tigrovcev in Črnih bratov, o katerih bi lahko kaj domoljubno lepega napisali, ne pa da trošijo energijo in denar za pisanje o ljubljanskem škofu.
S škofom in tedanjimi razmerami v času prve vojne v ljubljanski pokrajini naj se ukvarjajo neodvisni zgodovinarji Inštituta za novejšo zgodovino. Kakšen pomen ima ljubljanski škof za Primorce? Takšna akcija, sedaj ko je bilo na potezi sodišče, je s pravno etičnega vidika popolnoma neprimerna, da bi pisal o škofu Gregoriju Rožmanu bivši pravosodni minister Tomaž Marušič in ga ponovno sodil.
To je po mnenju velikega števila ljudi popolnoma skregano z doktrino. To je vnovično politično »prežvekovanje«, že tisočkrat »prežvečenih« tem, pa naj bo to pozitivistična ali negativistična politizacija, ta predstavlja samo vnovično generiranje polemik, ki za Primorce nimajo nobene koristi. Zato bi priporočala, da naj se izbirajo tematike, o katerih se piše, s tehtnico razuma.
Če že država daje borčevski organizaciji izdatno finančno podporo, naj le-ta raje vključi v svoj program vzgojo narodne zavesti in domovinske vzgoje mladih in organizira prenos svojih izkušenj na terenu, po šolah. Negovanje rodoljubnih tradicij po šolah bi morala biti glavna naloga borčevske organizacije. Nikjer ni te organizacije čutiti, da bi aktivistično delovala po šolah in učila mladino. Če so njeni člani domoljubi, naj to pokažejo tako, kot so delovali čedermaci med ljudmi.
Najlažje je privabljati mlade in jih indoktrinirati z ideologijo. Resnično upam, da se ne bo na govorniškem odru na spomeniku v Cerju pojavil kakšen Tomaž Marušič in predaval Primorcem o škofu Rožmanu. Če mislite, da se na Primorskem gradi spomenik v Cerju za ponovna ideološka predavanja, se hudo motite.
Borčevska organizacija se ukvarja z ljubljanskim škofom Gregorijem Rožmanom, Tigr pa za negovanjem narodne zavesti, rodoljubnih tradicij in domovinske vzgoje mladih na terenu in s finančnimi problemi pri dokončanju spomenika v Cerju, medtem ko bo primorska borčevska organizacija trošila denar za tiskanje brošur o škofu Rožmanu. Borci, ne vzgajate mladih ideologov, vzgajajte mlade domoljube! Dandanes se sprašujemo ali je domoljubje in domovinska vzgoja vrednota, ki naj bi jo negovali tudi v šolah in učili mlade ideološko neobremenjene zgodovine, ki je omogočila narodovo preživetje, in jih vzgajali v duhu narodne zavesti.
Za preživetje naroda ni pomembna le materialna blaginja in blagostanje, ki ga želimo dajati svojim otrokom in ga zapustiti našim rodovom; za preživetje in obstoj nekega naroda je pomemben duhovni prostor in kulturno ozračje, v katerem vzgajamo mlade z občutkom narodne zavesti, da so ponosni na to da so Slovenci in da znajo braniti svojo identiteto, svoj jezik, svoje ozemlje, svoj prostor v katerem živijo, tradicionalne vrednote ter svoje narodnostne in narodove pravice.
Kot prvo je pomembno, da negujemo in spoštujemo svoj materin jezik. Kakšna bo naša zgodovinska usoda kot naroda, če bomo naš materin jezik kar naprej pačili s tujkami. Tuja imena in naslovi firm slovenskih podjetij, tujke in popačenke, ki mrgolijo v časopisih, strokovnem jeziku in vsakdanjem življenju, kažejo na to, da smo zanemarili duhovno bogastvo in vsebino našega slovenskega jezika in da izpademo bolj imenitni in svetovljanski, če uporabljamo v našem poslovnem življenju in tudi v občevalnem jeziku tujke. Kakšno bodočnost ima lahko narod, če zanemarja svoj bogat duhovni zaklad, svoj materin jezik.
Vsak kulturni narod je ponosen na svoje lepe, izbrane, blagoglasne besede svojega jezika, svoje literature in književnosti. Prav gotovo se dandanes lahko zamislimo nad popačenkami ali barbarizmi, ki se vnašajo v naš jezik. Koliko robatosti in vulgarnosti prinašajo nekateri izrazi, ki posurove duha in srce in nas kot pripadnika svojega naroda popolnoma razvrednotijo.
Zavedati se moramo, da je besedna uglajenost našega maternega jezika dostikrat posledica duševne uglajenosti slovenske duše. Včasih beremo takšna skropucana besedila, da je to popolnoma neumljivo in nikjer ni opaziti tiste narodne zavesti, da bi kdo rekel: »Tako pa že ne boš pačil materinega jezika, to ni sprejemljivo, to je v nasprotju z narodovimi vrednotami«.
Očitno je, da postaja vse to užitno in da slabi vzgledi vlečejo. S takšnim duhovnim vzdušjem in kulturno mlačnim ozračjem že ne dajemo mladim rodovom dobrih zgledov. V svoji mladi državi tako ponižujemo svoj jezik in svojo kulturo, ogroža nas narodna mlačnost, ravnodušnost in nezainteresiranost do vrednot, ki bi nam morale biti svetinja.
Borčevska organizacija se je že iztrošila v pregrevanuju starih ideoloških tem. Za to je škoda denarja in energije. Naloga borčevske organizacije bi bila, da njeni člani pozitivno vzgojno vplivajo na oblikovanje in spodbujanje čustev narodne zavesti mladine in ljubezni do svoje domovine in svojih korenin.
Članek iz Dobro jutro. si z naslovom 1700 mladih, Nova Gorica 28.11.2007, s sliko spomenika iz Cerja govori med drugim: »Da bi zdajšnje generacije lažje razumele in ocenjevale vlogo škofa Rožmana, predvsem ob pozitivistični politizaciji njegovega lika ob zadnjih sodnih odločitvah, so se v novogoriški borčevski organizaciji odločili, da bodo o njem natisnili posebno brošuro. Avtor bo Tomaž Marušič, pravnik in nekdanji pravosodni minister, doma iz Solkana."
