Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20190529204516876

Mobing: Na sodišču štejejo priče ponedeljek, 17. junij 2019 @ 05:02 CEST Uporabnik: Pozitivke Univerzalno sprejete in enotne definicije nasilja na delovnem mestu oziroma mobinga ni. Vse razprave kot bistvene elemente navajajo nasilno in neetično komunikacijo, ki je pogosta in dolgotrajna, zaradi česar ogroža zdravje žrtve. Zanimalo nas je tudi, kako se v takšnih razmerah znajdejo starejši zaposleni. Elemente mobinga večina raziskovalcev deli v napade na komunikacijo (omejevanje možnosti komuniciranja z nadrejenim ali sodelavci, jemanje besede, kričanje, nenehno kritiziranje dela in zasebnega življenja, nadlegovanje po telefonu in e-pošti, grožnje in pritiski), ogrožanje socialnih stikov (žrtev se ignorira, prostorska osamitev), napade na osebni ugled(obrekovanje, norčevanje iz žrtvinih psihičnih, vedenjskih, političnih, verskih, etničnih karakteristik, siljenje v nedostojno delo, obtoževanje nesposobnosti, spolno nadlegovanje, odvzem delovnih nalog ali dodeljevanje nesmiselnih, preveč ali premalo zahtevnih), napade na zdravje (dodeljevanje zdravju škodljivih nalog, fizično in spolno nasilje). Mednarodna organizacija dela se je zatekla k definiciji »dogodki, zaradi katerih so zaposleni ogroženi, napadeni ali žaljeni v delovnem okolju ali na poti na delo ali z dela in ki vključujejo jasno ali prikrito grožnjo njihovi varnosti, dobrobiti ali zdravju«. Gre za štiri glavne elemente. To so pogostost, trajnost, nasilnost in neravnovesje moči, kar mobing ločuje od navadnih konfliktov na delovnem mestu. Ob tem slovenski zakon o delovnih razmerjih v 7. členu med drugim pravi, da je trpinčenje na delovnem mestu vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom.  V 47. členu pa še, da mora delodajalec zagotavljati takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. V kazenskem zakoniku je za kaznivo dejanje šikaniranja zagrožena kazen do treh let zapora. Ustava pa vsem jamči pravico do osebnega dostojanstva in varnosti, nedotakljivosti človekove telesne in duševne celovitosti, zasebnosti in osebnostnih pravic. Zakonodaja Slovenska sodna praksa je uvedla pravilo o obrnjenem dokaznem bremenu, ko mora delodajalec dokazovati, da ni kršil zakonodaje, kljub temu pa majhen uspeh delavcev v sporih z delodajalci dokazuje, da naša sodna praksa še ni postavila standardov za odgovor na vprašanje, katera dejstva in dokazi zadoščajo. Prisojene odškodnine so nizke, redko več kot nekaj tisoč evrov, zato delodajalcev ne odvračajo od mobinga. V vsakodnevni praksi gre pri strukturnem mobingu najpogosteje za opustitev nadzora nad nepravilnostmi v organizacijah, prevlado argumenta moči in zatekanje k sanacijam, prestrukturiranjem, modernizacijam z namenom krčenja pravic zaposlenih, odpuščanja in prerazporejanja dela tako, da se ljudje, ki ostanejo, še bolj obremenijo. Trpinčenje, ki spremlja navedene postopke, se upravičuje kot dinamično vodenje. Če se v podjetju dogajata prestrukturiranje in odpuščanje presežkov, je to lahko tudi oblika zastraševanja. V takih okoljih vlada tišina, saj se vsak želi obvarovati pred tem, da bi se znašel na seznamu odpuščenih. Od leta 2007 se je število tožb zaradi mobinga precej povečalo, še vedno pa jih je največ iz javnega sektorja, kjer sprožitev postopka drugače od zasebnega sektorja ne pomeni skoraj takojšnje izgube službe. V gospodarskih družbah, zlasti tistih z enim samim lastnikom, je preprosteje najti poslovni razlog za odpuščanje, denimo, da ni dela. Vpliv na celotno podjetje Odvetniki žrtvam mobinga svetujejo, da morajo biti tožbe konkretizirane, kar pomeni datumsko dokumentacijo dogajanja, če je le mogoče, denimo tudi e-pošto, zdravstveno dokumentacijo, izvedensko mnenje. Odločilne na sodišču pa so priče. Vendar si vršilec trpinčenja laže zagotovi priče kot žrtev, ki se je sodelavci praviloma izogibajo, saj se bojijo, da bo žrtvina usoda postala tudi njihova, če jo bodo podprli. Preden se posameznik odloči za tožbo, je zato najpomembneje, da se prepriča, koliko sodelavcev bo pripravljenih pričati proti delodajalcu. Raziskovalci ugotavljajo, da se težava z mobingom na delovnem mestu vse bolj individualizira. Tako nadrejeni kot sodelavci se pogosto odzivajo, kot da žrtev pretirava ali da njene navedbe ne držijo. Prepričujejo jo, da gre za osebne nesporazume med dvema. Za delodajalca je pomembno razumeti, da mobing razširi strah na celotno delovno skupnost. Sodelavci sicer ali podprejo nasilneža ali žrtev ali pa se poskušajo od konflikta ograditi. Zaradi strahu pred tem, da bi se mobing razširil še nanje, se umaknejo, čeprav tudi sami doživljajo stres zaradi mobinga drugega, in dogaja se, da zaradi notranjega pritiska zapustijo zanje frustrirajoče delovno okolje. Nevtralnost prič oziroma njihova potreba po nevpletanju ponavadi pomeni, da postane žrtev zanje skrivni sovražnik, brezpraven, nemočen nergač. Preprosteje rečeno, priča se poskuša izogniti grožnji, da bi sama postala žrtev, ohraniti želi svoj mir. Vendar tudi te tihe priče doživljajo negativne posledice mobinga, najmanj, kar je – grize jih krivda. Poskušajo se izjemno previdno izogniti grožnji in pozorno spremljajo, kaj se dogaja v njihovi bližini, da ne bodo sami naslednji na vrsti. Praviloma njihova motivacija za delo in predanost podjetju upadata. Huje za starejše žrtve Mobing je za starejše delavce precej večji stres, saj se zavedajo, da nove primerljive službe skoraj gotovo ne bodo več dobili, tudi njihovo zdravje je lahko načeto. Prav to radi izkoristijo delodajalci, ko trdijo, da so zdravstvene motnje zaposlenega posledica njegove starosti, in ne mobinga. Mnogi menijo, da če ne bomo uredili sodne prakse in nadzora, je bolje, da se z mobingom sploh ne ukvarjamo, ker je postopek za žrtev preveč čustveno izčrpavajoč. Zahteva precejšen pogum, zlasti če je tožnik med postopkom še v službi pri delodajalcu, ki ga toži. In pravdni stroški so postavka, ki si je marsikdo ne more privoščiti. Mobing nad starejšimi delavci, ki so že zakonsko zaščiteni ali so tik pred to zaščito, je pogosto le orodje strategije in taktike nadomeščanja oziroma izrinjanja starih zaposlenih, ki so zaradi zapletenosti mehanizmov dokazovanja bolj nemočni. Dejstvo je, da je avtoritativni sistem vodenja marsikje visoko cenjen, čeprav je največkrat posledica slabe organizacije dela, slabega vodenja, osebnih motivov in pasivnosti opazovalcev. Niti obrnjeno dokazno breme ne spremeni dejstva, da mora tožnik na sodišču dokazovati vsa relevantna dejstva o trpinčenju: protipravnost, škodo, vzročno zvezo, odgovornost povzročitelja škode, predvsem pa ga v podjetju pogosto načelno in formalno ščiti prav tisti, ki izvaja trpinčenje, to je nadrejeni. Veliko trpinčenja zato ostane prikritega, ker se delavci bojijo povračilnih ukrepov. Ko ostaneš sam Za trpinčenega je najhujša izključenost, ko te nekdanji kolegi ne pogledajo več, kot bi bil kužen. Iztok Jurančič iz sindikata novinarjev je glede tega neomajen: »S tem moraš opraviti večinoma sam. Moraš! Ti veš, kaj je bilo, in ti si tisti, ki presoja.« Odvetnica Sandra Cico pritrjuje, da postopek res zahteva pogum, saj je delavec, če je še v službi, ko je vložil tožbo, izločen. Posledica mobinga je vedno, da trpinčenega sodelavci izločijo. Vsi se ga bojijo in nočejo z njim komunicirati. Tomaž Gerdina Vir: www.viva.si Komentarji (0) www.pozitivke.net