NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

petek 22-nov
  • Živa glasba in ples v restavraciji Via Bona

  • sobota 23-nov
  • Z avtobusom v Zagreb na rojtni dan našega Braca

  • nedelja 24-nov
  • Seminar Silva metode, tehnike kontrole in razvoja uma

  • ponedeljek 25-nov
  • Ddr. Igor Grdina: Od presenečenj ob koncu tedna

  • torek 26-nov
  • 35. Slovenski knjižni sejem

  • sreda 27-nov
  • Srečanje z Bracom v Rogaški Slatini

  • četrtek 28-nov
  • 35. Slovenski knjižni sejem

  • petek 29-nov
  • Živa glasba in ples v restavraciji Via Bona

  • sobota 30-nov
  • Vodstvo po razstavi Ljubljana. Zgodovina. Mesto

  • nedelja 01-dec
  • 35. Slovenski knjižni sejem

  • ponedeljek 02-dec
  • Prednovoletne zabave z živo glasbo

  • torek 03-dec
  • Ta veseli dan kulture
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart

  • sreda 04-dec
  • Prednovoletne zabave z živo glasbo

  • četrtek 05-dec
  • Antično gledališče: teater v Tespijah

  • petek 06-dec
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart - delavnica za otroke

  • sobota 07-dec
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart

  • nedelja 08-dec
  • Srečanje z Bracom v Ljubljani

  • ponedeljek 09-dec
  • Potopisni ponedeljki v Celici: Gringo trip

  • torek 10-dec
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart - delavnica za otroke

  • sreda 11-dec
  • Prednovoletne zabave z živo glasbo

  • četrtek 12-dec
  • Glasbene jaslice za dojenčke in mamice z Julcsi

  • petek 13-dec
  • Prednovoletne zabave z živo glasbo

  • sobota 14-dec
  • Vitez, zmaj in praznični direndaj

  • nedelja 15-dec
  • Otvoritev božičnih jaslic v Štanjelu

  • ponedeljek 16-dec
  • Prednovoletne zabave z živo glasbo

  • torek 17-dec
  • Prednovoletne zabave z živo glasbo

  • sreda 18-dec
  • Prednovoletne zabave z živo glasbo

  • četrtek 19-dec
  • Prednovoletne zabave z živo glasbo

  • petek 20-dec
  • Prednovoletne zabave z živo glasbo

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Mobing: Na sodišču štejejo priče   
    ponedeljek, 17. junij 2019 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Univerzalno sprejete in enotne definicije nasilja na delovnem mestu oziroma mobinga ni. Vse razprave kot bistvene elemente navajajo nasilno in neetično komunikacijo, ki je pogosta in dolgotrajna, zaradi česar ogroža zdravje žrtve.

    Zanimalo nas je tudi, kako se v takšnih razmerah znajdejo starejši zaposleni.
    Elemente mobinga večina raziskovalcev deli v napade na komunikacijo (omejevanje možnosti komuniciranja z nadrejenim ali sodelavci, jemanje besede, kričanje, nenehno kritiziranje dela in zasebnega življenja, nadlegovanje po telefonu in e-pošti, grožnje in pritiski), ogrožanje socialnih stikov (žrtev se ignorira, prostorska osamitev), napade na osebni ugled(obrekovanje, norčevanje iz žrtvinih psihičnih, vedenjskih, političnih, verskih, etničnih karakteristik, siljenje v nedostojno delo, obtoževanje nesposobnosti, spolno nadlegovanje, odvzem delovnih nalog ali dodeljevanje nesmiselnih, preveč ali premalo zahtevnih), napade na zdravje (dodeljevanje zdravju škodljivih nalog, fizično in spolno nasilje).

    Mednarodna organizacija dela se je zatekla k definiciji »dogodki, zaradi katerih so zaposleni ogroženi, napadeni ali žaljeni v delovnem okolju ali na poti na delo ali z dela in ki vključujejo jasno ali prikrito grožnjo njihovi varnosti, dobrobiti ali zdravju«.

    Gre za štiri glavne elemente. To so pogostost, trajnost, nasilnost in neravnovesje moči, kar mobing ločuje od navadnih konfliktov na delovnem mestu. Ob tem slovenski zakon o delovnih razmerjih v 7. členu med drugim pravi, da je trpinčenje na delovnem mestu vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. 

    V 47. členu pa še, da mora delodajalec zagotavljati takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. V kazenskem zakoniku je za kaznivo dejanje šikaniranja zagrožena kazen do treh let zapora. Ustava pa vsem jamči pravico do osebnega dostojanstva in varnosti, nedotakljivosti človekove telesne in duševne celovitosti, zasebnosti in osebnostnih pravic.

    Zakonodaja
    Slovenska sodna praksa je uvedla pravilo o obrnjenem dokaznem bremenu, ko mora delodajalec dokazovati, da ni kršil zakonodaje, kljub temu pa majhen uspeh delavcev v sporih z delodajalci dokazuje, da naša sodna praksa še ni postavila standardov za odgovor na vprašanje, katera dejstva in dokazi zadoščajo. Prisojene odškodnine so nizke, redko več kot nekaj tisoč evrov, zato delodajalcev ne odvračajo od mobinga.

    V vsakodnevni praksi gre pri strukturnem mobingu najpogosteje za opustitev nadzora nad nepravilnostmi v organizacijah, prevlado argumenta moči in zatekanje k sanacijam, prestrukturiranjem, modernizacijam z namenom krčenja pravic zaposlenih, odpuščanja in prerazporejanja dela tako, da se ljudje, ki ostanejo, še bolj obremenijo. Trpinčenje, ki spremlja navedene postopke, se upravičuje kot dinamično vodenje. Če se v podjetju dogajata prestrukturiranje in odpuščanje presežkov, je to lahko tudi oblika zastraševanja. V takih okoljih vlada tišina, saj se vsak želi obvarovati pred tem, da bi se znašel na seznamu odpuščenih.

    Od leta 2007 se je število tožb zaradi mobinga precej povečalo, še vedno pa jih je največ iz javnega sektorja, kjer sprožitev postopka drugače od zasebnega sektorja ne pomeni skoraj takojšnje izgube službe. V gospodarskih družbah, zlasti tistih z enim samim lastnikom, je preprosteje najti poslovni razlog za odpuščanje, denimo, da ni dela.

    Vpliv na celotno podjetje
    Odvetniki žrtvam mobinga svetujejo, da morajo biti tožbe konkretizirane, kar pomeni datumsko dokumentacijo dogajanja, če je le mogoče, denimo tudi e-pošto, zdravstveno dokumentacijo, izvedensko mnenje. Odločilne na sodišču pa so priče. Vendar si vršilec trpinčenja laže zagotovi priče kot žrtev, ki se je sodelavci praviloma izogibajo, saj se bojijo, da bo žrtvina usoda postala tudi njihova, če jo bodo podprli.

    Preden se posameznik odloči za tožbo, je zato najpomembneje, da se prepriča, koliko sodelavcev bo pripravljenih pričati proti delodajalcu. Raziskovalci ugotavljajo, da se težava z mobingom na delovnem mestu vse bolj individualizira. Tako nadrejeni kot sodelavci se pogosto odzivajo, kot da žrtev pretirava ali da njene navedbe ne držijo. Prepričujejo jo, da gre za osebne nesporazume med dvema. Za delodajalca je pomembno razumeti, da mobing razširi strah na celotno delovno skupnost. Sodelavci sicer ali podprejo nasilneža ali žrtev ali pa se poskušajo od konflikta ograditi. Zaradi strahu pred tem, da bi se mobing razširil še nanje, se umaknejo, čeprav tudi sami doživljajo stres zaradi mobinga drugega, in dogaja se, da zaradi notranjega pritiska zapustijo zanje frustrirajoče delovno okolje.

    Nevtralnost prič oziroma njihova potreba po nevpletanju ponavadi pomeni, da postane žrtev zanje skrivni sovražnik, brezpraven, nemočen nergač. Preprosteje rečeno, priča se poskuša izogniti grožnji, da bi sama postala žrtev, ohraniti želi svoj mir. Vendar tudi te tihe priče doživljajo negativne posledice mobinga, najmanj, kar je – grize jih krivda. Poskušajo se izjemno previdno izogniti grožnji in pozorno spremljajo, kaj se dogaja v njihovi bližini, da ne bodo sami naslednji na vrsti. Praviloma njihova motivacija za delo in predanost podjetju upadata.

    Huje za starejše žrtve
    Mobing je za starejše delavce precej večji stres, saj se zavedajo, da nove primerljive službe skoraj gotovo ne bodo več dobili, tudi njihovo zdravje je lahko načeto. Prav to radi izkoristijo delodajalci, ko trdijo, da so zdravstvene motnje zaposlenega posledica njegove starosti, in ne mobinga.

    Mnogi menijo, da če ne bomo uredili sodne prakse in nadzora, je bolje, da se z mobingom sploh ne ukvarjamo, ker je postopek za žrtev preveč čustveno izčrpavajoč. Zahteva precejšen pogum, zlasti če je tožnik med postopkom še v službi pri delodajalcu, ki ga toži. In pravdni stroški so postavka, ki si je marsikdo ne more privoščiti.

    Mobing nad starejšimi delavci, ki so že zakonsko zaščiteni ali so tik pred to zaščito, je pogosto le orodje strategije in taktike nadomeščanja oziroma izrinjanja starih zaposlenih, ki so zaradi zapletenosti mehanizmov dokazovanja bolj nemočni. Dejstvo je, da je avtoritativni sistem vodenja marsikje visoko cenjen, čeprav je največkrat posledica slabe organizacije dela, slabega vodenja, osebnih motivov in pasivnosti opazovalcev.

    Niti obrnjeno dokazno breme ne spremeni dejstva, da mora tožnik na sodišču dokazovati vsa relevantna dejstva o trpinčenju: protipravnost, škodo, vzročno zvezo, odgovornost povzročitelja škode, predvsem pa ga v podjetju pogosto načelno in formalno ščiti prav tisti, ki izvaja trpinčenje, to je nadrejeni. Veliko trpinčenja zato ostane prikritega, ker se delavci bojijo povračilnih ukrepov.

    Ko ostaneš sam
    Za trpinčenega je najhujša izključenost, ko te nekdanji kolegi ne pogledajo več, kot bi bil kužen. Iztok Jurančič iz sindikata novinarjev je glede tega neomajen: »S tem moraš opraviti večinoma sam. Moraš! Ti veš, kaj je bilo, in ti si tisti, ki presoja.« Odvetnica Sandra Cico pritrjuje, da postopek res zahteva pogum, saj je delavec, če je še v službi, ko je vložil tožbo, izločen. Posledica mobinga je vedno, da trpinčenega sodelavci izločijo. Vsi se ga bojijo in nočejo z njim komunicirati.

    Tomaž Gerdina

    Vir: www.viva.si

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • www.viva.si
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * sociala

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20190529204516876

    No trackback comments for this entry.
    Mobing: Na sodišču štejejo priče | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2019 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 2,37 seconds