Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20110927211947245

Če se katoliki ne strinjajo s papežem, so storili kaznivo dejanje torek, 27. september 2011 @ 21:19 CEST Uporabnik: Pozitivke Papež Benedikt XVI. je nedavno končal štiridnevni obisk v rodni Nemčiji. Med drugim je pozval vernike k zvestobi in predanosti cerkvi. Ob vsakem papeževem obisku je mnogo ljudi, ki se ne strinjajo z njegovimi pogledi na določene stvari. Toda, če katoliški verniki niso na isti liniji razmišljanja kot papež, ima to lahko zanje negativne posledice. V demokraciji je povsem normalno, da se državljani pismeno pritožimo (po elektronski ali navadni pošti) na kakšno državno institucijo, če se s čim ne strinjamo. Kako pa je s pritožbami v katoliški cerkvi? Ali tudi tam lahko verniki svobodno izrazijo svoje mnenje, nestrinjanje, brez strahu, da bi jih kdo obsojal ali kaznoval? Odgovor nam ponuja Stanislav Slatinek v svoji knjigi Kazniva dejanja in kazni, Sankcije v Cerkvi, kjer piše: »Kaznivo dejanje je storjeno v trenutku, ko se vernik (laik ali klerik) pismeno pritoži na vesoljni cerkveni zbor, zoper neko konkretno papeževo odločitev.« V kanonskem pravu je tudi zapisano, da »prvega sedeža«, to je papeža, ne more nihče soditi. Obstaja še več kaznivih dejanj, ki jih lahko zagrešijo člani katoliške cerkve. Recimo pri vzgoji otrok. Citiram iz omenjene knjige: »Prvine Kristusove cerkve v resnici obstajajo v Katoliški cerkvi, zato so verni katoliški starši dolžni poskrbeti, da bodo »otroci krščeni in vzgojeni v Katoliški cerkvi«. Katoliški starši, ki »tej milosti niso poslušni v mislih, besedah in dejanju, ne le da se ne bodo zveličali, ampak bodo strožje sojeni«, beremo v izjavi Gospod Jezus.« Tudi katoliški novinarji, ki kritično poročajo o svoji verski skupnosti, so po kanonskem pravu storili kaznivo dejanje. Citiram: »Dejstvo je, da so danes ljudje manj občutljivi za napade proti veri in Cerkvi, kot so bili nekoč. Zato so nekatera kazniva dejanja med verniki (na primer sovražno pisanje proti veri ali Cerkvi) že skoraj sprejeta in jih smatrajo kot normalno obliko kritičnega oziroma demokratičnega razmišljanja. Včasih je za verne ljudi bolj pohujšljivo, če škof ali višji redovni predstojnik storilca kaznuje, kot pa samo kaznivo dejanje. Tudi na to mora biti škof ali višji redovni predstojnik pozoren, preden storilcu kaznivega dejanja (na primer kakšnemu novinarju ali voditelju TV oddaje) izreče kazen ali resen opomin.« Čeprav je eden od glavnih ciljev katoliške cerkve kopičenje bogastva – celotno premoženje katoliške cerkve je ocenjeno na več tisoč milijard evrov – pa duhovniki zagrešijo kaznivo dejanje, če se ukvarjajo hkrati tudi s podjetništvom. Citiram iz knjige: »Skoraj vsi cerkveni dokumenti, ki opisujejo službo in življenje duhovnikov, namreč poudarjajo, da naj se duhovnik »vzdrži vsega« in »izogiba vsega«, kar bi v duhovniku zasenčilo Kristusa. Zato je klerikom prepovedano, da se ukvarjajo s stvarmi, ki ustvarjajo zaslužek in dobiček.« Seveda to ni pravi razlog, da Vatikan prepoveduje podjetništvo pri običajnih duhovnikih. Eden od glavnih razlogov je v tem, da so revni župniki veliko bolj poslušni Vatikanu. Cerkev si je vedno prizadevala, da bi v družbi obstajala dva sloja: peščica bogatih in večina revnih. Kajti revnim je lažje vladati kot ljudem srednjega sloja in bogatim. Enak princip uporablja tudi znotraj svoje verske skupnosti. Damjan Likar, Ostrožno pri Ponikvi Komentarji (5) www.pozitivke.net