Italijanski trgovci so jezni zaradi cerkvenih davčnih olajšav
ponedeljek, 5. september 2011 @ 10:03 CEST
Uporabnik: Sonce
Mediji so poročali o protestih v Italiji, kjer prebivalci zahtevajo, da cerkev ostane brez davčnih olajšav. Kajti cerkveno neplačevanje davka na lastnino ob drugih cerkvenih davčnih ugodnostih italijansko državno blagajno vsako leto prikrajša za tri milijarde evrov.
Več o cerkvenih davčnih olajšavah v Italiji piše Curzio Maltese v knjigi Nabirka, Koliko Italijane stane cerkev. Novinar pravi, da je »raziskava naletela na močno nasprotovanje in povzročila ogorčeno verižno reakcijo v katoliških časopisih ter pretresla celo samo vatikansko hierarhijo, vključno s kardinalom državnim tajnikom svetega sedeža, ki nas je nekega dne opozoril na način, ki je zelo nenavaden v razmerah neodvisnega zahodnega tiska: "Končajte s tem!"
Objavljamo nekaj odlomkov iz knjige. »Davčni privilegiji dajejo Cerkvi veliko prednost pred konkurenco, saj ji omogočajo netržne cene. V naslednjih štirih ali petih letih bi obseg cerkvenega turizma že lahko prebil mejo 10 milijard evrov. In tu ne gre več samo za "skromni" in "nizkocenovni" turizem. Zdaj je že kakšnih sto samostanov-hotelov vstopilo v verige Condé Nast, Relais & Châteaux ali Leading Hotels of the World, čeprav jih je le še približno polovico v cerkveni lasti.
To so hoteli z dvema, tremi, štirimi ali petimi zvezdicami, njihove cene pa so zaradi nižjih stroškov vedno nižje od cen konkurentov. V Rimu "samostani" jemljejo stranke normalnim hotelom v sleherni četrti, tako v samem središču kot tudi na periferiji.
Po študijah Nacionalnega združenja italijanskih občin (ki so bile opravljene zgolj na temelju podatkov iz zemljiških knjig, ti pa so daleč od dejanskih tržnih vrednosti), italijanske občine zaradi neplačanih davkov vsako leto izgubijo 400 milijonov evrov. Davčna olajšava je nezakonita in v nasprotju z evropskimi predpisi o tržni konkurenci.
Tej oceni je treba dodati še tiste nepremičnine, za katere je Cerkev že od nekdaj enostransko prepričana, da so oproščene plačila davka, in jih zato občinam sploh ne prijavlja. Tako pridemo do izpada dohodka iz davkov na cerkvene nepremičnine v višini približno milijarde evrov letno. Povedano natančneje, to je izguba italijanskih državljanov, saj občine manjkajoč denar vzamejo iz njihovih žepov.
V italijanskem sistemu je Cerkev pomemben akter na področju nepremičnin, financ, trgovine in turizma, pri tem pa v primerjavi s konkurenco uživa določene ugodnosti. Zato se je marca 2006 skupina trgovcev, lastnikov gostiln in restavracij ter hotelirjev ob pomoči davčnega strokovnjaka Carla Pontesillija in odvetnika Alessandra Nucare, ki je specializiran za pravo Evropske unije, obrnila na komisijo za konkurenco v Bruslju.
Prijavili so kršitev evropskega pravila, češ da gre v tem primeru za "pomoč države", kakršno Evropska unija prepoveduje. Iz tega se je porodil spor med Evropsko unijo in Italijo, ki traja že dolgo in še ni rešen. Po prvem opozorilu Bruslja je Prodijeva vlada po eni strani odgovorila, da so "pravila povsem jasna", nato pa je na vztrajanje ministra za gospodarstvo Tommasa Padoe Schioppe ustanovila komisijo, ki naj bi raziskala nejasnosti v evropskem zakonu.
Novembra 2007 je evropska komisarka za konkurenco Nizozemka Neelie Kroos že drugič prosila Rim za pojasnila: tokrat je Kroosova poleg občinskega davka na nepremičnine zaprosila za izračune 50-odstotnega zmanjšanja davka za cerkvene ustanove v zdravstvu in šolstvu, ki ga omogoča 4. Alineja 149. člena zakona o dohodnini. Vlada je odgovorila, da v Bruselj ni dolžna pošiljati informacij, je pa povabila komisijo, naj pride v Italijo, skratka, "če jih želite imeti, pridite in si jih poiščite". Zares ravnanje, ki mu ni para.«
