Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/20100801210616748

Iz človeka - Človek 6.del

sreda, 15. april 2015 @ 05:02 CEST

Uporabnik: Pozitivke

Brezčasni »jaz sem«
Občutek »jaz sem« ni odvisen od prostora in časa. Kadarkoli in kamorkoli greš, je s tabo, nespremenljiv. Ta občutek, ki te povezuje s tvojim bistvom, je prostorsko neomejen in brezčasen (večen; večnost je »neprestani sedaj«). Občutek »jaz sem« nastopa le v sedanjem trenutku, ni pa ga v spominih ali v prihodnosti, ki nastane kot novi sedaj.

Sedanji trenutek je zato tako prepričljiv in resničen, ker se v njem nahaja občutek »jaz sem«. V njem se nahaja življenje.

Pojavlja pa se vprašanje začetka in konca - ne življenja, temveč zavedanja »jaz sem«. Pojav tega zavedanja je v resnici rojstvo nove identitete, nove individualne zavesti. Ali se to pojavi z rojstvom? Ali umre s telesom? Da bi se pojavilo z rojstvom, ne drži, saj je otrok že v materinem trebuhu živ, komunicira z materjo in se odziva na zunanje dražljaje. Ob spočetju (morda celo nekoliko kasneje - kdo bi vedel?) se "rodi" osebnost, lažni jaz. (Konec koncev - ker je lažen, ni tako pomembno, kdaj se rodi.)

Glede na to, da je materialno telo - kot bomo razmišljali kasneje - le ideja v zavesti, je smrt telesa, pa tudi njegovo rojstvo, za življenjsko Bit nepomembna. Rojstvo in smrt sta le točki v času, čas pa je izum uma. Edino, kar umre ob smrti, so konstrukti v umu: telo in persona, »lažni jaz«.

Začetek in konec pojavnosti fizičnega telesa ne vplivata na obstoj Biti, ki je brezčasna. To pomeni, da je bistvo človeka (in s tem človek) brezčasno oz. večno. Toda zaradi istenja s telesom smo se morali sprijazniti z zakoni fizičnega sveta - minljivostjo. Kar je ustvarjeno, se uniči, kar je rojeno, mora umreti. Tako smo privzeli nase vse strahove minljivega sveta. Krivec je um, ki je stvarnost ukrojil v skladu s svojo omejenostjo.

Neskončnosti in tistega, kar nima omejitev, ni mogoče zares izkusiti, ker nima meja. Posameznik lahko edino »je«, ne more pa vedeti, kaj je. Lahko pa ve, kaj ni.A povsem gotovo ni nič od tega, kar se nahaja v njegovi zavesti, ki je neprestano v gibanju. Duhovna pot človeka je v glavnem sestavljena iz tega, da spoznava tisto, kar ni, in to odmetava.

SE NADALJUJE

Zoran Železnikar
www.prisluhni.si

0 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20100801210616748

Domov