Ko gledamo na televiziji jokanje nad usodo drugih, ki so utrpeli poškodbe ali umrli v prometnih nesrečah, ko poslušamo po poročilih in beremo v časopisih koliko mrtvih, koliko pohabljenih, se nas to dotakne, vendar že čez nekaj časa oz. trenutkov, če ni bil naš znanec ali bližnji, pozabimo iz enega ali drugega razloga, saj smo itak prezasičeni z informacijami, ki nam jih posredujejo mediji.
Od različnih marketinških do ostalih dogajanj v svetu, mislim da se nas več nič ne dotakne, postali smo odporni proti vsem nesrečam in dogodkom, ki se dogajajo okoli nas.
Ni nam mar ker je pač tam nekje eden pijanec v prometu pobil celo družino, seveda nedolžno tam nekje, na drugem koncu daleč stran od nas, tam nekomu drugemu, nič nas ne gane, saj itak ne moremo kaj spremeniti.
Nisem brezsrčen, nikogar ne obsojam, ampak kaj smo mi sami storili. Seveda strokovnjaki ugotavljajo, da so za to krive ceste,policija, zdravniki, nekateri trdijo da je glavni krivec alkohol, mamila hitrosti in tako naprej. Nobeden pa se ne vpraša do kdaj tako in čemu? Kaj storiti?
Višje kazni za prekrškarje,odvzem vozniškega dovoljenja,razno razni zakoni, za katere se vsakemu nepridipravu v prometu požvižga, pač plačam in kaj potem. Mogoče pa me policisti ne bodo dobili zato lahko vozim pijan, lahko vozim hitro in prehitevam, saj me bodo mimoidoči na radar opozorili. Morda bom imel celo srečo in jih nebo ker zunaj dežuje. Poleg vsega naštetega pa tako ali tako po radiu neprestano opozarjajo na radarske kontrole. Zakaj torej nebi vozil hitro in pijan?
KAJ TOREJ STORITI? Dobro vemo, da 99 % Slovencev uspešno opravi psihološki test, ki je potreben za vozniško dovoljenje ter nato opravi vozniški izpit. Vsi služijo, vsi so veseli dokler se tak, ki je spregledan ne usede za volan. Posledica tega pa je vedno več » pleha « na naših cestah. Kje je vozniška kultura? Kako to zmanjšati oziroma reči STOP?
Seveda ima vsak izmed nas vso pravico do vozniškega dovoljenja, vendar mislim, da tako kot pri drugih stvareh mora tudi pri tem obstajati neka sprejemljiva meja, ki bi povečala kvaliteto naših voznikov.
Kot prvo bi bilo potrebno pijanega voznika odstraniti z cestišča, mu odvzeti vozniško dovoljenje in sicer brezpogojno za pet let poleg tega pa ga tudi finančno izčrpati.
Kot drugo dirkača z vozilom parkirati in ga napotiti peš vozilo pa odvzeti tako kot tudi vozniško dovoljenje z ustrezno kaznijo. Bistvo tega je, da dirkač ugotovi, da se če se vozi počasi pride na cilj vseeno hitreje kot peš.
Cestne ubijalce ne pošiljati od psihiatra do psihiatra, ko že ima enkrat izpit to je potrebno storiti preden koga ubije oz. preden da gre opravljati vozniški izpit.
Tistega, ki naredi prekršek oz. povzroči prometno nesrečo iz malomarnosti z smrtnim izidom ali hudo poškodbo, je potrebno v čim krajšem času poslati v odprte sisteme zaporne kazni npr. rudnike in tovarne, kjer naj služijo državi in družini oškodovanega, nikakor pa ne v zapor, kjer sedijo denar pa gre iz državne blagajne oz. davkoplačevalski denar. Denar od prekrškarjev delno uporabiti v namen izboljšanja prometne infrastrukture ter signalizacije.
Potrebno je tudi prilagoditi demokracijo in takšni osebi onemogočiti odvetnika, določiti zakon, ki bo abstrakten in splošen, torej predviden za v naprej nedoločeno število situacij ter nedoločeno število naslovljencev.
Kaj storimo preventivno in vzgojno za promet?
Danes se ljudje več vozimo kot hodimo. To pomeni, da je prišlo tako daleč, če malo pretiravam, da je potrebno otroka prej naučiti obnašanja v prometu oz. prometne vzgoje kakor hoditi. Sprejemljivo in nujno potrebno pa bi bilo, da se že v vrtcih, malih šolah in nadaljnjih stopnjah otrokovega izobraževanja uvede OBVEZEN predmet oz. se v vrtcih temu namenijo posebne ure kako se obnašati v prometu. Ni več dovolj, da otroke učijo preden, da prečkaš cestišče poglej levo in desno, potrebno jih je že v zgodnjih letih osveščati o prometu ter strmeti k temu, da so sposobni čim prej sami predvideti različne situacije, ki se lahko mimogrede pripetijo v prometu. Skratka od začetka otrokove socializacije pa do dneva ko se usede za volan poslušati oz. imeti obvezen predmet o prometni vzgoji, ki bi bil enakovreden kot vsi drugi predmeti ter nič manj pomemben kot matematika, tuji jeziki ipd.
Poleg vsega naštetega pa bi izpostavil še nekaj. Omogočeno je opravljanje vozniškega izpita že z 16. leti in pol, seveda v spremstvu staršev, kar menim, da ni sprejemljivo in pravilno, saj otrok s 16. letom komaj pridobi delno sposobnost odgovarjati za svoja dejanja, saj se popolna sposobnost pridobi šele z 18. letom. Kaj torej počnejo 16. letniki za volanom? Menim, da bi starostno mejo bilo potrebno dvigniti na 19 let ne pa spustiti na 16.
Seveda smo spet pri drugem problemu DENAR. Avto šole ter ostali sodelujoči na račun nepremišljenih staršev in nestrpnih otrok, ki bi radi bili odrasli že pri 16. letu starosti zaslužijo ogromno denarja. Vsi vemo, da je povprečno za opravljanje vozniškega izpita potrebno okoli 1000 €. Ampak če bi bilo vse tako kakor jaz sanjam na papirju, potem bi bila celotna veriga prikrajšana za precejšnjo vsoto denarja.
Kadar se poskuša v našo družbo, ki jo ustvarjamo mi, vnesti kakšna sprememba, vedno slišimo s strani oseb, ki imajo to moč najpogostejše besedice ČE ter ALI, s tem pa se vrtimo v začarani krog, ki v resnici ne privede do nikakršnih občutnih sprememb.
Da ne bi kdo pomislil, da sam nisem voznik, da mi je vseeno kaj se dogaja na naših cestah. Tudi sam se rad poveselim, ampak brez jeklenega konjička.
Zato prosim in apeliram na ministre in ministrice,ki delajo zakone naj demokracijo in pravice človeka prilagodijo k temu in naj življenja in zdravje ljudi DA na PRVO mesto pred denarjem.
Zavedam se da, so otroci v šoli zelo obremenjeni s šolskim obveznosti, prav tako pa vem, da se da šolski urnik urediti drugače in dati preventivni vzgoji v prometu prednost saj tudi učiteljskega kadra ne primanjkuje.
Menim, da 4 ure na mesec niso veliko, a rezultati bi bili večja osveščenost ter kulturnejše obnašanje otrok v prometu, ker bi se pozneje ko bi bili vozniki ogromno poznalo na vozniški kulturi ter strpnosti. Menim, da sami razni krožki niso dovolj.
Slovenci ga radi pijemo in nismo edini, pijejo ga radi tudi Japonci vendar imajo gostilničarji na Japonskem človeka, ki te odpelje domov brezplačno, če bi bilo tako tudi pri nas, bi bil veseli Martin še bolj vesel.
Seveda prevoz plača gostilničar, zato pa mu država omogoči manjši davek, saj ima za vinjenega človeka varen prevoz domov.
Kateri od bralcev meni da imam ali nimam prav naj pokaže svoj obraz in komentira .
Moj moto je spremenimo kulturo prometa in se naučimo učiti vse življenje za življenje. Saj smo ljudje nismo muhe.
Ko gledamo na televiziji jokanje nad usodo drugih, ki so utrpeli poškodbe ali umrli v prometnih nesrečah, ko poslušamo po poročilih in beremo v časopisih koliko mrtvih, koliko pohabljenih, se nas to dotakne, vendar že čez nekaj časa oz. trenutkov, če ni bil naš znanec ali bližnji, pozabimo iz enega ali drugega razloga, saj smo itak prezasičeni z informacijami, ki nam jih posredujejo mediji.
