Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20090630200624902

Kloniranje: odziv javnosti in pogled v prihodnost 3.zadnji del sreda, 8. julij 2009 @ 05:04 CEST Uporabnik: Oblak ODZIV MEDIJEV V svetu je enega največjih medijskih odmevov glede kloniranja človeka povzročila novica podjetja Clonaid o prvem kloniranem človeku, deklici Evi, konec leta 2002. Dogodek je razburkal celotno svetovno javnost in sledili so najrazličnejši odzivi. Dogodek so medijsko pokrivali skoraj vsi svetovni mediji na vseh kontinentih. Omenimo jih lahko le nekaj največjih. Svetovno znani BBC je v mesecu po dogodku objavil več kot 20 prispevkov na to temo. Med drugim je so objavili tudi novico, da se je Eva rodila 31 letni mamici z carskim rezom in objavili njeno sliko v inkubatorju.  Dr. Brigitte Boiselier in Rael sta januarja 2003, kmalu po dogodku tudi skupaj nastopila v televizijskih poročilih na BBC, kjer sta napovedala še več kloniranih otrok v bližnji prihodnosti. Dr. Brigitte Boiselier in Rael sta se pojavljala in nastopala v medijih kot je CNN, FOX News, MSNBC, ABC News, CBS News, Sky News in ostalih globalnih, nacionalnih ter tudi lokalnih. Rael je bil tudi na naslovnici revije Times in mnogih drugih časopisov. Večinoma so vsi mediji o dogodku poročali precej zadržano, nekateri bolj kritično in drugi bolj nevtralno. Tudi med svetovnimi mediji lahko jasno opazimo, da nekateri mediji poročajo o dogodku nevtralno in profesionalno, drugi pa že v naprej obsodijo početje in bralcu ne ponudijo možnost, da sam razmisli o dogodku. V Sloveniji je medijski odmev z veliko pozornosti sledil dogajanjem po svetu. Kot je bilo omenjeno že v prejšnjem poglavju se je javnost zopet razdelila na dva dobro ločena pola. Na tistega liberalnega, ki razpravlja o dobrih in slabih lastnostih kloniranja, ter tistega konzervativnega, ki kategorično zanika kakršnekoli pozitivne aplikacije, ki bi jih prineslo kloniranje človeka. Zelo zanimiva je primerjava člankov med revijami, ki bi jih lahko označili za bolj liberalne oziroma v slovenskem okolju veljajo za levičarske ter tiste tipične konzervativne, desničarske, ki imajo jasne kapitalske in etične povezave tudi z slovensko Rimokatoliško cerkvijo. Pri t.i. konzervativnih časopisih lahko jasno vidimo, da v veliki večini članki niso pisani z nekega nevtralnega stališča, ki bi bralcu dopuščal možnost, da se o pogledu na kloniranje človeka odločijo sami. Vsiljeno, jim je že izoblikovano stališče, ki ga je na našem ozemlju zastopala večinska Rimokatoliška verska skupnost. Izrazoslovje, ki ga uporabljajo avtorji v konzervativneih časopisih se bistveno razlikuje od tistih, ki ga uporabljajo bolj liberalni mediji in je tudi veliko bolj agresivno in netolerantno do drugače mislečih. Omeniti je potrebno še rumeni tisk, ki pa pri pisanju člankov ni nujno povezan z ideologijo in etiko, temveč je njegova bolj komercialna usmeritev in sicer, da piše čimbolj šokantno in kritično, do vseh medijskih dogodkov. Pogledamo si lahko nekaj primerov, kako so dogodek predstavili v slovenskih časopisnih medijih. Slovenske novice so napisale kar nekaj člankov glede omenjenega dogodka. Besedne zveze v člankih in opis dogodkov so zelo specifične in jasno kažejo negativen pogled na kloniranje. Prvi članek je bil v Slovenskih novicah objavljen decembra 2002. Sledilo je še kar nekaj člankov in vsi so bili polni septičnih pripomb in izrazov kot je »Prva klonirana pošast« ali »Mama Frankenstein s hčerinim klonom«. Clonaid so enačili z »zločinsko bando« ter ji nadevali raznorazne nadimke. V enemu od člankov so tudi precej ostro kritizirali delo dr. Brigitte Boiselier in jo označevali kot sleparko. Članke z podobno vsebino najdemo tudi v Dnevniku, Novem Tedniku, časopisu Svobodna misel in vrsti drugih lokalnih časopisov. Dogodek so komentirali tudi v časopisu Družina, ki mu ostrega nasprotovanja kloniranja človeka niti ne moremo pretirano zameriti saj je to že v osnovi striktno krščanski časopis. Veliko člankov je bilo objavljeni tudi v t.i. librelanih časopisih, kjer v večini primerov le povzamejo dogodke, in bistveno ne vnašajo svojega mnenja v samo vsebino člankov. Članki so bili objavljeni v časopisu Delo, NeDelo, Mladina, Večer, Ljubljanski dnevnik, Jana in kup drugih. Različno izrazoslovje lahko opazimo že v samih naslovih člankov. Naprimer članek iz Mladine, ki je bil objavljen leta 2003 ima naslov »Znanost in Ljubezen«. V reviji Primorske novice so kmalu po dogodkih poskušali spodbuditi tudi javno razpravo in so se začela tako pojavljati najrazličnejši komentatorji dogodkov, ki so predstavljali svoj pogled na dogajanje. Zanimivo je to, da so objavili mnenje dr. Draga Ocvirka s Teološke fakultete v Ljubljani, ki je predstavil dokaj ostro stališče z naslovom »Zloraba človeka«, toda so poleg njegovega prispevka objavili tudi prispevek  novinarke Petre Vidrih, ki je predstavila svoj precej odprt pogled na dogodek, ki bralcu dopušča, da sam razmisli o tematiki. Pozornost dogodku so namenili tudi TV in Radio mediji. V večini primerov lahko rečemo, da so ti mediji o kloniranju v novicah poročali precej nevtralno, vsaj v Sloveniji. Nekaj mesecev po dogodku smo lahko spremljali tudi kar nekaj intervjujev z direktorica podjetja Clonaid, ki je takrat obiskala Slovenijo. Na komercialni televiziji POP Tv pa lahko še danes prebiramo arhiv člankov za nazaj. KLONIRANJE ČLOVEKA IN PRIHODNOST Prihodnost na področju kloniranja človeka nam lahko prinese marsikaj. Lahko le omenimo aplikacije, ki bi jih kloniranje prineslo v medicini in farmaciji, v bližnji prihodnosti. Medicina je področje, kjer se že kažejo pozitivni efekti kloniranja. Tako lahko naprimer nekomu, ki je med prometno ali delavno nesrečo izgubil velik del kože na obrazu, s kloniranjem vzredimo kolonijo kožnih celic. Ta se nato povsem prilega njegovemu obrazu tako, da ni vse življenje iznakažen. Kloniranje pa bo medicini kmalu omogočilo še eno zelo pozitivno stvar, vzrejo notranjih organov. Na ta način nihče več ne bo umrl med čakanjem na presaditev organov, saj se bo dalo s kloniranjem vzrediti nov notranji organ iz ene same celice. Seveda pa ne smemo pozabiti, da bi kloniranje neplodnim parom omogočilo imeti otroka, kar pa le še dokazuje da kloniranje ustvarja in ohranja življenje, nikakor pa ga ne uničuje. V farmaciji se pospešeno dela na razvoju t.i. pametnih zdravil, ki bi bila uporabna za zdravljenje raka. V daljni prihodnosti, ko bi človeštvo dovolj napredovalo pa bi bilo prav kloniranje teoretično lahko eden od korakov do večnega življenja. Postopek bi sledil tako, da je kloniranje le prva faza v tem procesu in sledili bi ji bosta še dve, ki bosta bistveno izboljšali kvaliteto življenja ljudi. V drugi fazi, ki se bo imenovala AGP (Acceletared Growth Process), bo možno z posebnimi stroji iz ene same človeške celice v nekaj minutah izdelati odraslo človeško telo. Vendar pa bo človek, ki se ga bo izdelalo na tak način povsem brez osebnosti, brez samoodločanja, kakor prazen trdi disk pri računalniku, se pravi brez vsega. Tretja faza pa bo omogočila prenos celotnega človeškega spomina na trdi disk računalnika, in nato bomo iz računalnika v prazne možgane vstavili svojo osebnost z vsemi spomini. Drugače povedano, omogočeno bo večno življenje. Predsodek, da kloniranje ni naravno se da izpodbijati z več argumenti, med drugim  niso naravni tudi antibiotiki, tudi operacije in tudi cepiva ne, a ravno te stvari vsak dan rešijo milijone življenj. ZAKLJUČNE MISLI Sam podpiram kloniranje človeka in menim, da bi razvoj na področju genetske tehnologije moral biti svoboden. Znanost je vedno nevtralna in nikoli ni negativna ali pozitivna, vendar je vedno odvisno kako jo ljudje uporabijo. Jedrsko energijo naprimer lahko uporabimo za izdelavo atomskih bomb ali pa z njo proizvajamo prepotrebno energijo. Torej naj prepovemo jedrsko energijo ali naj jo uporabljamo v pozitivne namene v dobrobit človeštva? Pravzaprav se isto vprašanje lahko vprašamo že za navaden nož? Z nožem lahko režemo kruh ali pa nekoga poškodujemo, pa si vseeno ne predstavljam, da bi prepovedali uporabo nožev. Strinjam se z trditvijo, da mora z znanostjo rasti tudi stopnja zavesti pri ljudeh, saj so vedno možne zlorabe. Vendar ali bomo z enostavno prepovedjo dejansko preprečili zlorabe? Sam menim, da jih nikakor ne bomo preprečili, vse kar bomo naredili z prepovedjo je to, da se bodo poizkusi na tem področju nadaljevali nekje v ilegali. Zato se mi zdi bolje, da raziskave potekajo pod vladnim nadzorom in v javni interes. Izkušnje iz preteklosti in sedanjosti nam jasno kažejo, da prepovedi redko pripeljejo, do želenih globalnih učinkov. Posel z alkoholom v času ameriške prohibicije na začetku 20 stoletja je naravnost cvetel, kljub strogi prepovedi in ljudje so se ga opijanjali ravno tako kot pred prohibicijo. Mamila so prepovedana v večini držav po svetu, pa se jih, da dobiti skoraj povsod okoli nas. Torej želimo, da gre tudi kloniranje človeka po tej poti?      Menim, da je za negativno publiciteto kloniranja in večine novih tehnologij kriva predvsem Cerkev in njihov fanatičen odpor proti vsemu kar je novo. S tem mislim predvsem Rimokatoliško cerkev in njene ločine, ki imajo v razvitem zahodnem svetu precejšen vpliv. Jasno je, da cerkev z razvojem znanosti vedno bolj izgublja vpliv, saj nekatere znanosti močno spodkopavajo njene temelje, kot je to naprimer kloniranje. Z razvojem znanosti, so ljudje postajali vedno bolj neodvisni in izobraženi in tako je tudi cerkev izgubljala določene domene, ki jih je imela v življenju ljudi. Ob prihodu radia se je cerkev kar precej časa upirala njegovi uporabi in je celo trdila da: »iz škatlice prihaja glas hudiča«. Danes se nam zdi to morda smešno vendar je v tistem času, bil ta trenutek tudi po svoje prelomen. Ali si lahko predstavljamo, kako bi bilo če bi takrat prepovedali uporabo radia? Najbrž ne. Cerkev je takrat jasno izgubila domeno nad podajanjem informacij ljudem, saj je bil kmalu radijski sprejemnik in seveda oddajnik na voljo vsem. Cerkvi je dandanes pravzaprav poleg denarja, ki si ga je nabrala edina prava domena ostala na področju stvaritve življenja in če ji vzamemo še to ji ne ostane več nič, kar bi opravičevalo njen privilegiran položaj v družbi. Torej, če smo sami sposobni s svojim znanjem ustvariti življenje in tudi kontrolirati njegov razvoj se nekako izenačimo z našimi stvarniki. Kar naenkrat znamo to kar naj bi znal samo Bog. Cerkev se bo temu močno upirala, saj če je res tako potem je obstoj cerkve v prihodnosti vprašljiv in negotov. Z pospešenim razvojem znanosti, kot smo mu priča danes, cerkev kmalu ne bo ponujala ničesar več kar bi se nam zdelo nedosegljivo. Poglejmo si naslednjo zanimivo hipotezo. Danes že poznamo polete v vesolje in z leti se bomo na tem področju le izboljšali. V prihodnosti bomo slej ali prej pristali na nekem planetu, ki bo primeren za življenje ali pa bomo primernega za življenje naredili delno sami, naprimer z habitatom na planetu Marsu. Dokazali smo, da znamo klonirati živali, saj so jih znanstveniki ustvaril že cel kup. Dobro se spoznamo tudi na genetiko rastlin saj poznamo genetsko modificirano hrano, ki jo lahko danes prilagodimo že zelo težkim razmeram za uspevanje naprimer v Afriki. Z kloniranjem človeka smo prestopili novo mejo. Torej postavljam si naslednje vprašanje. Kaj, če bi v prihodnosti z vsem svojim znanjem sedli v vesoljsko plovilo in odleteli na nek drug planet primeren za življenje ter tam s pomočjo genetske tehnologije ustvarili življenje kot je na zemlji ali pa ga celo z dobrim poznavanjem genov tako modificirali, da bi bilo prilagojeno tamkajšnjim življenjskim razmeram? Tukaj bi citiral stavek iz Svetega pisma, ki je na las podoben zgornji trditvi »Naredimo človeka po svoji podobi, kot svojo podobnost! Gospoduje naj ribam morja in pticam neba, živini in vsej zemlji ter vsej laznini, ki se plazi po zemlji!« (Geneza, I, 26). Ta hipoteza se mi zdi predvsem zanimiva, ker nas enači z tistimi stvarniki, ki naj bi jih zastopala večina svetovnih religij. Mar smo res isto? Je odgovor na to prav kloniranje? To verjetno ni lahko vprašanje?   Mislim, da se v celoti niti ne zavedamo obsežnosti, ki nam jih bodo prinesla nova odkritja in o odgovornosti, ki ga bomo imeli sami do sebe, da jih izkoristimo  sebi v prid in tako uspevamo kot civilizacija. Z novejšimi znanostmi prihajajo tudi večje odgovornosti, ki jim seveda moramo biti kos. Močno si želim, da jim bomo. Tine Oblak Konec Komentarji (72) www.pozitivke.net