Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20090511132603808

Kako pravičen je katoliški bog, če govorimo o bogastvu? ponedeljek, 11. maj 2009 @ 13:26 CEST Uporabnik: živahnež „V Sloveniji je nekaj bogatih ljudi in nekaj takih, ki imajo kapital. Zdi se mi, da je to tudi potrebno, da ekonomija funkcionira,“ je izjavil kardinal Franc Rode (Dobro jutro, 11.4.2009). V naši družbi bogataši uživajo ugled, moč, vpliv. Toda v času gospodarske krize mediji pogosto poročajo o tem, da je najbrž marsikateri bogataš do svojega bogastva prišel z izkoriščanjem ljudi ali pa družbe. Vse to je še bolj zaskrbljujoče, ker se ima večina slovenskih in drugih zahodnih bogatašev za kristjane. Tudi superbogata katoliška cerkev, ki se dnevno vedno bolj bogati, sebe imenuje kristjanska. Poglejmo, kaj je govoril Jezus o bogataših npr. v Bibliji: «A gorje vam, bogataši, kajti svojo tolažbo že imate.» Lk 6,24, ali: „Prej pride kamela skozi šivankino uho, kot pa bogataš v nebeško kraljestvo.“, ali pa pri Jak 5,1 « No, bogataši, razjokajte se in tarnajte zaradi nesreč, ki prihajajo nad vas.» Kaj je Jezus mislil o nesrečah, o katerih je govora v Bibliji, lahko preberemo v kristjanskih virih, npr.v brošuri Govor na Gori, ki jo je izdalo Univerzalno življenje. Tam naj bi bile zapisane besede in učenje Jesusa iz Nazareta, katere so poznali prvi kristjani. Citiram: «Če bogataš gleda na denar in dobrine kot na svojo last in ima v svetu zaradi bogastva ugled, bo v naslednjem zemeljskem življenju – zaradi učinka svojih vzrokov – živel v revnih deželah in tam prosil za kruh, ki ga je nekoč kot bogataš odrekal revnim. To traja tako dolgo, dokler so še možna takšna utelešenja. Duša takšnega bogataša ne bo našla miru niti v ravneh očiščevanja. Duše, revne svetlobe, ki so zaradi njega morale v zemeljski obleki trpeti in stradati, ga bodo ponovno prepoznale kot tistega, ki jih je prikrajšal za to, kar bi jim bilo pomagalo iz zapletov človeškega jaza. Mnogi ga bodo obtoževali in njegova duša bo nato sama čutila, kako so ti trpeli in stradali. Tako lahko doleti dušo, ki je bila v zemeljski obleki kot človek bogata in ugledna, velika stiska, in ta je veliko večja, kot če bi morala v zemeljski obleki beračiti za kruh. Ljudje, ki gledajo na svoje bogastvo kot na svojo last, so duhovno revni. Mnogim, ki imajo veliko zemeljskega bogastva, je bila že v zibko položena duhovna naloga, da naj bodo vzor tistim bogatim, ki se z zakrknjenim, nepopustljivim srcem vežejo na svoje bogastvo in si prizadevajo samo za to, da ga povečajo zase. Človek, ki ima veliko zemeljskega bogastva in je spoznal, da je njegovo bogastvo dar, ki ga je prejel od Boga samo zato, da se vključi v veliko celoto za blagor vseh in tam z njim zakonito upravlja za vse, uresničuje zakon enakosti, svobode, enosti in bratstva. Kot nesebičen darovalec prispeva, da revni ne živijo v pomanjkanju in bogati ne v razkošju. Na ta način bo postopoma vzpostavljeno ravnotežje, višji srednji sloj za vse, ki so pripravljeni nesebično izpolnjevati zakon »Moli in delaj«. Tako počasi raste resnično človeštvo skupnosti, katere členi ne zbirajo osebnega bogastva, temveč imajo vse za skupno lastnino, ki jim jo je dal Bog. Po zakonu Večnega pripada vsakomur, ki nesebično izpolnjuje zapoved »Moli in delaj«, enako, Bog daje vsakemu človeku, kar potrebuje, in še več. Toda dokler se vsi ljudje ne bodo držali te zapovedi, bodo na Zemlji tako imenovani bogataši. Njihova naloga je, da razdelijo nakopičeno bogastvo in da živijo prav tako kot tisti, ki nesebično izpolnjujejo zapoved »Moli in delaj«. Če na ta način ne mislijo na svoj blagor, pač pa na blagor vseh, potem se počasi obrača notranje bogastvo navzven in noben človek ne bo stradal in trpel pomanjkanja. Gorje vam, bogati, ki imate svoj denar in dobrine za svojo last in pustite svoje bližnje delati za vas, da si povečujete svoje premoženje! Tudi če podpirate socialne ustanove, sami pa ste še vedno veliko bolj bogati kot tisti, ki jih te ustanove podpirajo, ste vseeno poslušni satanu čutov, ki hoče razlike med revnimi in bogatimi. Zaradi teh razlik nastajajo oblast in podložništvo, nevoščljivost in sovraštvo. To pa povzroča prepire in vojne. Duša, zaslepljena z materialnostjo, se ne zaveda, da je žejna svetlobe, ker ima malo svetlobe. To poskuša nasiloma nadomestiti z zunanjimi stvarmi, kot so zemeljsko bogastvo, grabežljivost, požrešnost, pijančevanje ali druga poželenja in užitki». Če bi se tega učenja mi kristjani držali preteklih dva tisoč let, bi verjetno Zemlja, naš planet izgledal povsem drugače in bi tudi drugače razumeli pravičnost Boga, vzroke kaosa ter kriz našega finančnega sistema. Slavko Brumen, Križe Komentarji (4) www.pozitivke.net