V Nedeljskem dnevniku so objavili odlomek iz knjige Carle del Ponte, glavne tožilke Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine v Jugoslaviji in Ruandi. V knjigi opisuje kako je od papeža želela izvedeti ali je katoliška cerkev pomagala ubežniku Anteju Gotovini, ki je bil obtožen vojnih hudodelstev. Njen švicarski pomočnik, ki je bil z njo v Vatikanu, je dejal, da bo zaradi tega izobčena.
Kaj sploh pomeni izobčenje? V oddaji Katerega preroka vaši očetje niso preganjali so gostje govorili o tej temi. Citiram: »Beseda anatema oz. izobčenje izhaja iz jezikovne rabe cerkvenih koncilskih sklepov, s katerimi so obsodili tiste verske nauke, ki cerkvi niso bili po volji. V latinskem prvotnem besedilu so za obsodbo vedno uporabljali formulo "anatema sit".
"Anatema" izhaja iz grščine in pomeni prekletstvo, preklet. "Sit" prihaja iz latinščine in pomeni "tako naj bo". Formula se torej glasi: »Kdor verjame v to« – kar je bilo pravkar obsojeno – »naj bo preklet.« V sedanjem nemškem prevodu koncilskih sklepov se v zbranem delu Neuner-Roosa uporablja prijaznejša jezikovna raba. Ne izgovarja se več formula »ta naj bo preklet«, ampak piše »tega naj se izključi.
«Vsebinsko pa se ni niti malo spremenilo, kajti kogar cerkev izključi, to je ekskomunicira, po cerkvenem nauku ne bo zveličan. Ne sme več prejemati t. i. zakramentov, ki jih cerkev ponuja kot sredstvo za zveličanje. Živi v težkem grehu. In če v tem stanju umre, je večno preklet. Tudi beseda »izključen« je torej anatema, ki pomeni isto kot večno prekletstvo. Pridružite se nam v razmišljanju, kaj sploh pomeni »večno« v tem kontekstu.
Večne bolečine, večno trpljenje, brez kakršnega koli upanja, da se bo kdaj končalo. Poglejmo si na primer bolečine in trpljenje obolelih za rakom. Kako bi bilo, če bi se te bolečine kar nadaljevale – brez pomoči v obliki zdravil. Človeka prime, da bi naredil samomor, da bi ušel bolečinam. Toda duši to ni mogoče. Naprej mora trpeti, kar lahko želi samo hudič, ki hoče dušo uničiti in razkrojiti na ta način, da večno trpi. Kajti Satan je hotel in hoče razkroj vseh oblik, ki jih je ustvaril Bog.
To je bila prva misel padca. Temu satanskemu cilju služi predstava o večnem peklu, s katerim cerkev grozi ljudem s pomočjo nauka o večnem prekletstvu. Noben človeški oče si ne bi kaj takega želel za svoje otroke. In Bogu, ki je ljubezen, podtikajo nekaj takega. To je katoliško ali luteransko. Z Bogom in z Jezusom, Kristusom, pa to nima čisto nič opraviti.
On je prinesel sporočilo o našem ljubečem Očetu, o ljubečem Očetu, ki nikogar ne prekolne, ki hoče vse Svoje otroke, vse duše in ljudi popeljati nazaj v večno domovino. V naukih Jezusa iz Nazareta ni govora o večnem prekletstvu. Potemtakem se tako imenovane cerkve ne bi smele imenovati kristjanske. Nepravično je, da to, kar tukaj učijo, podtikajo Jezusu, Kristusu.
Nepravično je tudi do Boga, kajti tako ustvarjajo napačno sliko o Bogu in sicer, da se jezi in svoje otroke za večno prekolne in tako del svojega stvarstva za večno pošlje v pekel. To je absurdno.« V knjigi Sam v partnerstvu in zakonu? Sam na starost? Življenje v enosti! Nisi sam – Bog je s tabo piše: »Ni greha, ki bi bil večji kot je Božja ljubezen.
Božja ljubezen je neizčrpna. Zato tudi nikjer ni kraja, kjer bi duše večno trpele, torej ni večnega prekletstva. Če bi obstajal kraj v neskončnosti, kjer bi duše morale v ognju krivde večno trpeti, potem bi bil greh, torej krivda – ne glede na to, katere stopnje je – večji in silnejši od Božje ljubezni.«
