Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20090212225143268

Bogastvo obremenjuje človeško dušo petek, 13. februar 2009 @ 11:22 CET Uporabnik: Pozitivke V času gospodarske krize so ljudje vedno bolj občutljivi na visoke dohodke vodilnih menedžerjev, medtem ko številni delavci komaj preživijo čez mesec. Ker iz zakonov narave vemo, da se nobena enΩergija ne izgubi in da bo vsak človek žel, kar je posejal, bodo morali tudi ti bogataši, ki izkoriščajo delavce, nositi posledice. O tem lepo piše v knjigi To je moja beseda A in Ω : »Kdor misli le nase, da se dela le zanj in pravičnega delavca nepravično plača, ta bo tako dolgo živel “v veselju”, dokler ga ne zadene v tem življenju ali v naslednjem ali pa kot dušo v krajih očiščevanja to, kar je povzročil. To pove tudi prilika o bogatem možu in revnem Lazarju: Kdor veselo živi v tem utelešenju na račun svojih bližnjih, ta bo kot duša v krajih očiščevanja ali v enem naslednjih utelešenj kot berač ležal pred vrati tistih, ki se vdajajo bogastvu, kot se je on sam nekoč. Zunanje bogastvo dušo zakrkne in osiromaši. Ljudje, katerih bogastvo je samo imetje tega sveta, zunanje, se ločijo iz enosti s svojim bližnjim. S tem pa se hkrati ločijo tudi od Boga in obubožajo v svojih dušah. Resnično bogat je samo tisti, ki zmore obogatiti svoje bližnje z deli nesebične ljubezni.« Če mislite, da je to, kar ste zakonito pridobili, vaša lastnina - če torej to vežete nase - potem je to proti nebeškemu zakonu svobode, nevezanosti, in je zabeleženo v zakonu setve in žetve. Nobena vezanost, naj je na ljudi ali stvari - nima prostora v nebesih. Zemeljska beseda “vezanost” pomeni: človek se veže na to, kar mu je na svetu ljubo in vredno, na to, kar postavlja nad Božje darove. Vezanost je nasprotje svobode, razrešitve. Kdor se reši zemeljskega, tako da nanj ne gleda kot na svojo lastnino, bo šel v nebesa kot duhovno bitje in živel v polnini iz Boga. Če ima duša obilo notranje svetlobe, potem tudi človek ni reven. če duša premore le malo Božje svetlobe in moči, potem je možno, da je človek v tem življenju na zunaj bogat - npr. ker izkorišča ljudi in dobiček obdrži sam. Toda v kraljestvu duš ali v drugem zemeljskem utelešenju bo duša - ali človek - spoznala notranje uboštvo in prenašala trpljenje in muke, ki jih je nekoč kot človek povzročila svojim bližnjim. Duša bo tako živela v zemeljski obleki ali v revščini ali v bolezni ali pa bo prenašala oboje; in marsikdo bo zadovoljen z drobtinicami, ki padajo z bogataševe mize - dokler ne bo jedel pri Gospodovi mizi skupaj z ljudmi, ki so se obrnili k luči. Revni in bogati bodo obstajali tako dolgo, dokler se duše in ljudje ne obrnejo k Božji svetlobi in prejemajo od luči resnice, iz zakona življenja. Takrat bodo vsi skupaj živeli v enosti in imeli bodo, kar potrebujejo – in še več.« Tudi besede Jezusa iz Nazareta so zelo jasne: »Prej bo prišla kamela skozi šivankino uho, kot bogataš v Nebeško kraljestvo.« Ali se je katoliška cerkev, katero premoženje v svetovnem merilu je vredno več tisoč milijard evrov, odrekla nebesom? Kdaj bodo začeli slediti naukom Nazarečana, katero ime sicer uporabljajo, da privabljajo vernike? Kdaj bodo vrnili vso bogastvo, ki so ga v zadnjih dva tisoč letih v veliki meri pridobili z ropanjem, ubijanjem, ponarejanjem listin, lovom na dediščino…? Miela Trefalt, Ivančna Gorica Komentarji (92) www.pozitivke.net