Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20090124213753412

Komunisti sobota, 24. januar 2009 @ 21:37 CET Uporabnik: Tatjana Malec Mnogi člani zveze komunistov, so v njej ostali ali pa iz nje izstopili. Nekateri pa so zamrznili svoje partijske knjižice in usmerjajo vse svoje sile in lobirajo prek kapitala, da bi spet prišli na oblast in delovali po starem. Ime partije ali stranke niti ni pomembno. Ti lažejo in obljubljajo ljudem, kar ne bi mogli nikoli spolniti. Demagogija je njihov žargon pravšnjosti. Člane zveze komunistov bi po mojem spoznanju lahko razdelili v naslednje tipe: 1. Komunist idealist V to kategorijo spadajo osebe, ki so v ideji komunizma videle bratstvo, enakost, solidarnost , pravično porazdelitev dobrin, odpravo suženjskega odnosa med bogatimi in revnimi. Skratka prevzele so jih ideje s čustvenim nabojem, ki se nikoli niso in se nikoli ne bodo uresničile, ker so v nasprotju s človekovo naravo. Komunisti idealisti so običajno preprosti poštenjaki s socialnim čutom, da bi slekli hlače za drugega. Ti niso nikoli nič imeli in so skromni. Ponosni so na svoje poštenje. Mednje lahko prištevamo delavce, partizane domoljube in še veliko ljudi s poklici delavskega razreda, ki so občutili krivice gospodarjev na svoji koži. Ti so običajno izvorno pošteni in načelni ljudje, ki so izstopili iz partije, ko so videli, da svojih sanj in idealov ne morejo uresničiti in da je v bistvu komunizem oblast, ki ideologijo in vrednote izrablja sebi v prid in materialne koristi, da obstanejo na oblasti, pri tem pa zavajajo s svojo demagogijo in ne izbirajo sredstev. Upravljanje družbe je pesek v oči, ker družbo upravlja in dirigira peščica ljudi, ki so prevzeli oblast. Tu je veljalo načelo »demokratičnega« centralizma, da so ljudje samoupravljali in odločali o tistem, kar je bilo že odločeno na vrhu piramide. 2. Komunist razsvetljenec Kot mlad človek poln idealizma je vstopil v partijo, vanjo verjel, a kmalu spoznal zlaganost in totalitarizem, ki ga ovira v njegovi svobodi duha, razmišljanju, kritiki, težnji po spremembah. Normirane zavesti ne sprejme, se ji upre. Osebno prepričanje mu ne dopušča takega delovanja, ki sloni na podrejanju in kimanju. Takšen tip komunista kmalu dozori in z oblikovanjem svojih intelektualnih sposobnosti in spoznanj, ubere svojo pot borca proti zlagani ideologiji in deluje v skladu s svojo vestjo, nazorskim gledanjem na svet in inteligenčnim potencialom doseže višjo raven zavesti. Prelevi se v borca za ideal demokracije in svobodo duha. Med takšne lahko prištevamo člane JBTZ in druge disidente ter intelektualce, ki so se zavzemali za osamosvojitev Slovenije (gl. Novo revijo št. 57). 3. Komunist karierist Karieristov je bilo v partiji največ. To so oportunisti, ki prilagajajo mišljenje in ravnanje trenutnim okoliščinam zaradi lastnih koristi. Zanje velja, da so preračunljivci, prilagodljivci, ki so po padcu komunizma največkrat menjavali stranke. Ti so po osamosvojitvi Slovenije še vedno ostali na položajih, imeli so dostop do informacij, so lobirali in prevzemali podjetja ter ustanavljali slamnate gospodarske družbe, na katera so kot kukavice prenašali narodovo zlatnino in srebrnino. Med sedanjimi tajkuni je največ bivših komunistov - karieristov in oportunistov. Ves čas so imeli na jeziku ideološka gesla o enakosti, pravičnosti in solidarnosti ter se hkrati ozirali po bogastvu. S tranzicijo je napočil njihov pavi trenutek. Najdemo jih v vseh strankah, ki se razglašajo za levičarske. Družba se je po osamosvojitvi preoblekla v demokracijo, vendar vladajo ji po istih vzorcih in modelih strukture karieristov in oportunistov, nekateri tvorijo še danes cele dinastije in klane ter imajo od očetov dedne naslove ostati na oblasti. Oblasti se držijo kot klopi in vsakič narod nasankajo z lažnimi obljubami. Nekateri med njimi imajo celo polažaje delavskih direktorjev za 8 do 10 tisočakov mesečne plače. 4. Komunist žrtev Med komuniste žrtve prištevamo razne vojne in povojne eksekutorje, teroriste, ovaduhe ipd., ki so bili v odvisnosti od partije in orodje sistema, iz katerega se niso mogli umakniti. Delovali so v nasprotju s svojo človeško vestjo. Mnogi med njimi so naredili samomor. 5. Komunist iz upora Danes se nekateri razglašajo za komuniste ali skrajne levičarje - častilce komunističnih idolov. Običajno so to ljudje, ki v demokratičnih razmerah zaradi nesposobnosti, oporečne preteklosti ali drugih okoliščin in nerodnosti niso več zaželeni ali uporabni, ker niso bili nikoli uspešni in se tudi niso mogli uveljaviti in se uvrstiti med komuniste aktivnega elitnega karierizma. Tudi med komunisti vladajo elite. Odklanjajo jih zaradi starih grehov, zamer in nesposobnosti za prilagoditev na nove razmere. Skratka so stigmatizirani z nečem, ki jih ovira, da bi se uveljavili v "demokraciji". Običajno so to osebe s togim in okostenelim mišljenjem, ki vztrajajo pri starem. Ne ločijo partizanstva in revolucije in se ideološko prepirajo, indoktrinirajo mladino, nagovarjajo jo na novo revolucijo, itd., družba pa jim plačuje njihovo delovanje, da ima pred njimi mir. Spremembe in demokratizacijo družbe doživljajo odklonilno, včasih tudi sovražno. S čaščenjem komunistični idolov in demagogijo opozarjajo nase. To so nostalgiki totalitarizma in položajev v starih strukturah ali pa otroci iz takšnih indoktriniranih družin. 6. Levičarji žrtve lastnih kameradov iz točke 3 Mednje sodijo pripadniki delavskega razreda, ki so zaradi prevzema družbenih podjetij in kraje izgubili službe in slabše živijo, kot so živeli v socializmu, ko so imeli delo. Ti pa sodijo v razred, ki je postal v globalizacijskih procesih in z nepoštenim prevzemom podjetji ter krajo družbenega premoženja nepotreben in ni soudeležen pri upravljanju družbe. Te je padec komunistične diktature najbolj prizadel. Komunisti kot neoliberalisti so po tolikih letih koprnenja za bogastvom in denarjem, sedaj brezkompromisni in ne izbirajo načina in sredstev za bogatenje. www.tatjana-malec.si Komentarji (11) www.pozitivke.net