Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20080814082409464

Tema četrtek, 14. avgust 2008 @ 08:24 CEST Uporabnik: Tatjana Malec V moji popotni torbi so velike gmote teme. V njej ležijo spominski podatki z mnogimi križi in pokopališkimi znamenji. Tema se dviga nad porodno vodo, v kateri plava novorojenček, ki me išče, da bi se iztrgal iz njenega telesa. Ritem zamahov je kvadrat kroga. Tam je skrita zgodovina, nikogaršnja lastnina. Enorazsežne nihajoče tvorbe, sklenjene v zanko prostora. Jezero teme je neizmerno, simetrija strun v vesolju, kakor okrnela iznajdba preteklosti, ki se podi po naravi, rastlinah in človeku. Naseljuje se povsod, kjer se pojavijo ljudje, ki hočejo kaj razumeti. Malenkosti v njenem objemu redko kdaj ohranijo svoj sijaj. Nasičenost uničenih snovi nosi na netopirjevih krilih. Kot saje v kaminu se tedne in mesece noče odluščiti, da bi dragulji v njej potopljeni pokazali svoj sij in svojo moč. Kar naprej daje razumeti, da je tudi prazni tok njene temne reke življenje. Njene elipse kažejo, da se bo zgodil pok in da okrog nje mrgoli planetov, ki sledijo njenim navodilom. Tema je sila izven dejanskega časa, umeščena v prostor, kjer je luč izgubila svojo moč. Privlačita jo negotovost in abstraktnost, da zakrijeta konkretnost. Češem jo po laseh, da bi jo razčesala po polzenjih temnine. Kot uročena vstopam vanjo in iščem amebni način njenega množenja, a nič ne morem razumeti, ker je njen obstoj vesoljni princip. Zakaj v njenem spominu ne morem nabirati jagod? Ne razumem zakaj tema obstaja v duhovnem svetu ljudi, ki hočejo izpovedati resnico luči in ozdraviti njen zadrti nemir. www.tatjana-malec.si Komentarji (0) www.pozitivke.net