Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/2008072211581623

Rast in zahvala torek, 22. julij 2008 @ 11:58 CEST Uporabnik: Tatjana Malec Po pustošenju viharja sem spet začela rasti, kot pomešana vegetacija med različnimi pleveli, ki so me hoteli zadušiti. A vedno se izkaže, kakšno močno rast mi daje ta zemlja, v katero je bilo vsajeno to moje telo in kako odporna je moja duša. Sonce vzhaja in me obišče skozi veje platane, ko mi oznanja nov dan. Zvoki morja mi pravijo, naj poslušam njihovo pridušeno valovanje, ki pomirja. Pravzaprav sem žalostna, da se mi oglašajo tisti, od katerih nisem bila odvisna, saj me niso nikoli obiskali na moji njivi, da bi skupaj iskali zavetje pred temo. Rada bi pomislila na vse tiste, ki smo skupaj rasli, pa so se zamislili in odšli. Pomislila sem, da me je moral vleči nek močan konj, da sem orala to njivo, v kateri se je zasejala tako bujna rast. Slišim glas, ki mi govori, naj ne obtožujem srca, ki mi je utripalo v rokah, saj so ga prav selitve ptic opogumljale, naj ostane. Prepričanje, da je vredno obdelovati njivo, na kateri si zrasel, prihaja že od dedov, ki so mi izgrajevali značaj. Sicer pa je moja kri veliko bolj nagnjena k plimi kot k oseki. Stojim na svoji njivi in zadovoljna gledam drevo, ki raste in se sploh ne meni, da se je zasejala tudi ljuljka. Bolj opazuje marjetice, ki so zaživele z drobnimi rumenimi očesi in prav lep bel oblaček je pokril travnik ob njivi. Tišina me pa spominja, od kod drevo črpa vso svojo moč za rast, cvetenje in sadeže. Skrivnosti rastočega drevesa pa so zaklenjene in prav nihče ne more vstopiti vanje in tudi veter in vihar ga lahko zamajeta, ne moreta ga pa izruti, ker drevo varujejo sanje. Preden se bodo tisti, ki so odšli, spomnili, da bi me še kdaj obiskali, bom tudi jaz odšla. Življenje je že tako ustvarjeno, da se kar naprej zapuščamo in iščemo. Drevo je darovalo cvetove za sadeže in prihaja čas, da se bo osredotočilo na rast in se malo odpočilo po viharju. Ob tem pa ne bo pozabilo izreči zahvalo koreninam za vztrajnost in moč svoje rasti. Drevesa, ki tvorijo gozd, so se srečala na mestu, kjer kraljujejo tišine. www.tatjana-malec.si Komentarji (0) www.pozitivke.net