Nekega dne je mož našel bubo metulja. Nekega dne se je v bubi prikazala majhna odprtinica; mož se je usedel in nekaj ur opazoval metulja, kako se je boril rešiti svoje telo iz te majhne odprtinice.
Nato je izgledalo, da se je metuljev napredek povsem ustavil. Kot da je to vse, kar je metulj lahko naredil in da naprej več ne gre.
Mož se je odločil pomagati metulju. Vzel je škarje in odrezal ostanek bube. Sedaj je metulj z lahkoto izplaval. A imel je oteklo telo in majhna ter nagubana krila.
Mož je še naprej opazoval metulja. Pričakoval je, da bo vsak trenutek razpel krila, razbohotil telo in odletel v višave.
A to se ni zgodilo! Pravzaprav je metulj preživel ostanek svojega življenja zguban, zvit in otekel. Nikoli ni mogel zleteti.
Kar mož v vsej svoji prijaznosti in naglici ni mogel doumeti je bil potreben boj, ki ga je zahtevala mala luknjica.
Narava je poskrbela prav za vsakogar. V življenju se vsi soočamo s težavami. Probleme, ki so namenjeni nam, ne more reševati nihče drug. Ko oviro preskočimo smo močnejši in srečnejši.
Tako kot metulj. Zanj pomeni največji preizkus preboj iz majhne odprtinice. Ko uspe premagati to težavo, se razvije v eno najlepših letečih živali.
Nekega dne je mož našel bubo metulja. Nekega dne se je v bubi prikazala majhna odprtinica; mož se je usedel in nekaj ur opazoval metulja, kako se je boril rešiti svoje telo iz te majhne odprtinice. 
